Gledam koledar, ki ga je Družina priložila prvi letošnji številki. Gledam koledar, ki ga je že decembra lani objavilo Ognjišče. Povsod piše: 25. marec, Gospodovo oznanjenje. Kako je to mogoče? To je vendar ponedeljek vélikega tedna, dnevi velikega tedna so pa, kot se to reče v liturgiji, privilegirani, kar pomeni, da se jim mora umakniti vsako drugo praznovanje. Normativen v teh zadevah pa je Bogoslužni koledar, ki ga za interno rabo katoliške Cerkve vsako leto izda Slovenska liturgična komisija. Tam pa čisto jasno, rdeče na belem piše: 23. marec, Gospodovo oznanjenje Mariji, slovesni praznik. In na naslednji strani jasno piše črno na belem: 25. marec, ponedeljek vélikega tedna. Iz ležečimi črkami dodaja pojasnilo: Praznik Gospodovega oznanjenja Mariji letos praznujemo 23. marca.
Prosim, ne sprašujte me, kako je prišlo do te razlike. Morda bi to znali pojasniti odgovorni uredniki teh publikacij. Nam pa zadošča, da se držimo celotnega naslova praznike: Gospodovo oznanjenje Mariji. Da gre tukaj za datum, ki je točno 9 mesecev pred božičem, praznikom Jezusovega rojstva, je jasno. Pač pa sta v zvezi s tem praznikon dve zanimivosti:
1. Po starem krščanskem izročilu je Marijina hiša, kjer se je zgodilo oznanjenje, ostala ohranjena v Nazaretu do konca 13. stoletja. Potem pa ji je grozilo porušenje, zato so angeli dvignili celo hišo in jo prenesli na Trsat (danes del mesta Reka, Hrvaška) kjer je stala od 10. maja 1291 do 10. decembra 1294, ko so angeli hišo prenesli naprej v Loreto. Tam so okoli Marijine hiše postavili cerkev in tako preprečili, da bi jo angeli odnesli še kam drugam. Loreto in Trsat sta dandanes znani romarski poti.
2. Tudi Koran omenja Marijino oznanjenje, saj muslimani priznavajo Mariji pomembno versko vlogo in štejejo Jezusa za pomembnega preroka. Kot zanimivost omenimo, da je angel Gabrijel (ki je sodeloval pri oznanjenju) po verovanju muslimanov tisti angel, ki je pozneje Mohamedu narekoval Koran.
