Apd 3,13-15
Peter v svojem govoru Judom, kjer jim očita izdajstvo nad Kristusom in njegov umor, imenuje Kristusa začetnika življenja, vendar grški izraz “arhegós” pomeni bolj kot začetnika “voditelja”. Prvi kristjani so čutili živo željo po nekem voditelju, ki bi mu lahko zares zaupali in ki bi jim pokazal pravo pot. In ta želja se jim je izpolnila na čisto nepričakovan način na velikonočno jutro. Pomembnost vstajenja pa tudi izkazuje globoko krščansko spoznanje očlovekovem bivanju: biti brezpogojno odprt za tisto bodočnost, ki se začenja z našo smrtjo. Kar pa zadeva življenje samo, tudi mi vsaj toliko potrebujemo voditelja, kot so ga potrebovali prvi kristjani. S tem, ko Kristusa priznavamo za voditelja, pokažemo, da na svojo zemeljsko pogojenost gledamo popolnoma realno in si ne delamo nobenih utvar. Zgodovina človeštva – vseeno, kam se ozremo – jasno dokazuje, da vsi taki “voditelji”, ki ne sledijo Kristusovi resnici, vodijo njim zaupane narode v gospodarski in moralni propad. Nedavna Slovenija pod “vodstvom” bivših komunistov je živ zgled za to.
