Home Misijoni Iz cekarja p. Vladimirja

Iz cekarja p. Vladimirja

»Tako mlad – pa že kriminalec!«

Od časa do časa me zgrabi želja, da bi se znebil prahu v svoji sobi. Posebno takrat, ko ni močnega vetra, da zapiha skozi...

O najmanjši, usodni japonski črki

Saj veste, kaj se vse dogaja pri selitvi, kaj vse lahko naenkrat izgine med selitvijo. Moj misijonski cekar je oguljen, tu in tam popravljen,...

Nekaj požirkov katekizma v pristaniški krčmi

Morski valovi oblivajo Japonsko celostni, dosledno in navdušeno. Izračunali so, da je obalna dolžina 2.796 kilometrov. Po vsej tej dolžini so raztresene pristaniške krčme....

Tako sem nekoč pomagal bodočemu pisatelju

Ker pravega slučaja ni, tudi na Japonskem ne, sva se po Božji Previdnosti srečala v kavarni. Japonske kavarne so manjše od evropejskih; imenujejo jih...

Tri vrste spomina

Od časa do časa nas pridejo obiskat razne posvečene in neposvečene osebe. Japonska je pač dežela zase: lepo zna povezati svoje tradicije z modernimi...

“Nekaj lepega” bom odkril

Vsaj meni se je zdel dogodek nekaj lepega. Morda se vsem bralcem ne bo tako zdel - zato obe besedi v naslovu pod navednicami....

Dilema ali – “trilema”

Najprej o številki 50 v gornjem “malem” naslovu. 13. maja 1956 sem po milosti božji in mednarodni tovorni ladji pristal na Japonskem. Natančno: v...

»V drugo nadstropje, če vas ni strah«

Morda je prav, da pred samim dogodkom omenim, da pri nas na Japonskem štejemo nadstropja tako kot v Ameriki. Tam, kamor sem bil povabljen...

Tisti zadnji moj stavek

Je zadnji po matematiki prejšnjih objav. Ni zadnji po matematiki osebnega pisanja, ker je tukaj še zmeraj listek iz cekarja. Tisti zadnji stavek mi...

»Smer tajfuna, Gospod …«

Sredi sončnega japonskega poletja sva se srečala. Blizu jezera Jamanaka (po naše pisano) okrog 1.000 metrov nadmorske višine, pod severnimi pobočji gore Fudži. In...
image_pdfimage_print