Apd 9,26-31
Poročilo o Pavlovem spreobrnjenju v Apostolskih delih se glede časa precej razlikuje od poročila Pavla samega v Pismu Galačanom. Pavel sam poroča, da je prišel v Jeruzalem šele tri leta po spreobrnjenju, Luka pa ga v Apostolskih delih privede nazaj v Jeruzalem kmalu po skrivnostnem doživetju in Kristusovem klicu pred Damaskom. Kje je napaka v tem poročanju? Je ni, odlomka kažeta le različno miselnost obeh avtorjev. Pavel gleda evangelizacijo kot ločen proces: najprej se spreobračajo Judje in k temu so poklicani enajsteri apostoli, potem pa pridejo na vrsto pogani in za te je odgovoren on. Luka pa v Apostolskih delih zagovarja enotnost širjenja Cerkve. Iz Jeruzalema, kjer je njena osnovna celica, sega Cerkev do konca zemlje. Zato hoče Luka tudi zbližati Petra in Pavla, hkrati pa približati delovanje apostola narodov jeruzalemski cerkveni občini. Vendar niso imeli vsi tako spravljivih pogledov, zato je v prvi Cerkvi prihajalo tudi do prepirov, ki pa niso zmanjšali njene življenjske moči: »… rastla [je] v tolažbi Svetega Duha.« Tudi danes v Cerkvi ni vse posejano z rožicami, tudi danes se najdejo medsebojni problemi in nasprotovanje, vendar zaradi tega ne smemo biti v strahu, da bo Cerkev propadla, saj ima Kristusovo zagotovilo, da je peklenska vrata ne bodo premagala.
