AVE MARIA iz Lemonta

nedelja sredstev družbenega obveščanja Apd 1,12-14 Nedeljsko berilo opisuje dogodke med vnebohodom in binkoštmi. Pozor bralca je usmerjen z Oljske gore, kjer je bila poslovitev od Kristusa (Apd 1-11), na Jeruzalem, kjer se mora zdaj javno pokazari odrešenje (1,4). Luka se veseli, da je Veselo oznanilo začelo svojo pot v Jeruzalemu: v tem vidi uresničenje prerokb, ki so oznanjale razvoj prihodnjega Jeruzalema in naloge, ki jo bo mesto opravljalo v obnovljenem vesolju (Iz 60; Ps 87/86). Seveda se ne bodo narodi zbirali v Jeruzalemu, toda iz Jeruzalema jim bo oznanjeno odrešenje. Luka oblikuje Apostolska dela v koncentričnih krogih, ko opisuje dejavnost apostolov najprej v Jeruzalemu (1,7), potem v Judeji in Samariji (8,9), pri poganih, ki so veselemu oznanilu naklonjeni (10,13) in končno pri  poganskih narodih, kjer sta všteta Atene in Rim (14,28). Ta naklonjenost, ki jo Luka goji do Jeruzalema, se uresničuje pri oblikovanju njegovega evangelija, ki ga začenja in zaključuje s templjem (1,1-10 in 24,52-53) in ki predstavlja vse Jezusovo življenje kot počasni vzpon v Jeruzalem z začetkom v Galileji (4,14) in Samariji (9,51-56), gredoč preko Judeje. Vendar pa dve razliki ločujeta Lukov evangelij od njegovih Apostolskih del: v prvem gre Kristus v smeri Jeruzalema in tempelj je v središču dogodkov....

Pokojni p. Bernardin je bil od rojstva do smrti neločljivo zraščen s frančiškani. Krstil ga je p. Kazimir Zakrajšek, prvi župnik takrat nove bežigrajske župnije, ki je v otroštvu dajala duhovni dom družini Sušnik. S prihodom vojnih časov je družina postala del občestva pri Tromostovju, kjer je spoznaval redovno skupnost in samostan, ki je nudil tudi družaben prostor za igro in veselje na vrtu. Samoumevno se mu je zdelo, da pri 15-ih letih zaprosi za sprejem v red. Dodelili so mu redovno ime Bernardin, ki ga je sprejel za svojega tako resno, da je tudi ožja družina z njim in o njem le še izjemoma uporabila krstno ime Jurij. Stvarniku se je očitno vsulo prav takrat, ko je na vrsto za prejem talentov in darov prišel p. Bernardin. Veliko različnih je prejel z zvrhano in potlačeno mero. Glasba, ki mu je predstavljala posebno veselje in zanimanje kot igralcu orgel in kot rednemu obiskovalcu različnih koncertov. Dar jezikov, ki jih je z neverjetno lahkoto osvajal kar mimogrede. Dar uma in modrosti, ki sta mu dala sposobnost učenja, analize, veščin prava in ekonomije ter tehnične logike. Dar govora in pisanja, ki je postal njegova razpoznavna vrlina. Dar fotografskega spomina in neverjetnega sluha, ki sta presenečala še do zadnjih dni življenja. Vsi navedeni talenti in darovi so bili dopolnjeni...