SLUŽBA BESEDE

(Apd 2,1-11) – TUKAJ Preden se lotimo razlage opisa prihoda Svetega Duha v Apostolskih delih, moramo rešiti vprašanje, kaj ta opis sploh je. Ponujajo se tri mnenja razlagalcev: (1) gre za izvirno pripoved, ki je nastala v letu Kristusove smrti; (2) Luka je na novo oblikoval neko staro izročilo; (3) Luka je z nekim svobodnim oblikovanje orisal začetek Cerkve. Sodobne raziskave celotnih Apostolskih del so pokazale, da gre za oris začetka prve Cerkve, kar pomeni, da gre za razlago pričevanja vere. Številke ter oznake prostora in časa dogodka imajo torej predvsem teološko in ne dobesedno vrednost, kar velja pravzaprav za vsa besedila Apostolskih del. Naš odlomek je torej pričevanje o uspešnosti delovanja Svetega Duha, katerega prihod je opisan. Pripoved o prihodu Svetega Duha je povezana z judovskim praznovanjem binkošti, ki so bile praznik žetve in jih je označevalo darovanje dveh hlebov kvašenega kruha: nekvašen velikonočni kruh se izpolni s kvašenim binkoštnim kruhom, zato naš odlomek najprej govori o dogodku na “istem kraju” (vrstice 1-4); naslednje vrstice govore o njegovih posledicah v zunanjem svetu (5-11), kamor je od 9. vrstice dalje vključen “seznam narodov”, temu pa sledi Petrova pridiga (ki ni del našega odlomka), pomeni pa nadaljevanje binkoštnega dogodka. Pri “seznamu narodov”...

UREDNIKU V SPOMIN

Pokojni p. Bernardin je bil od rojstva do smrti neločljivo zraščen s frančiškani. Krstil ga je p. Kazimir Zakrajšek, prvi župnik takrat nove bežigrajske župnije, ki je v otroštvu dajala duhovni dom družini Sušnik. S prihodom vojnih časov je družina postala del občestva pri Tromostovju, kjer je spoznaval redovno skupnost in samostan, ki je nudil tudi družaben prostor za igro in veselje na vrtu. Samoumevno se mu je zdelo, da pri 15-ih letih zaprosi za sprejem v red. Dodelili so mu redovno ime Bernardin, ki ga je sprejel za svojega tako resno, da je tudi ožja družina z njim in o njem le še izjemoma uporabila krstno ime Jurij. Stvarniku se je očitno vsulo prav takrat, ko je na vrsto za prejem talentov in darov prišel p. Bernardin. Veliko različnih je prejel z zvrhano in potlačeno mero. Glasba, ki mu je predstavljala posebno veselje in zanimanje kot igralcu orgel in kot rednemu obiskovalcu različnih koncertov. Dar jezikov, ki jih je z neverjetno lahkoto osvajal kar mimogrede. Dar uma in modrosti, ki sta mu dala sposobnost učenja, analize, veščin prava in ekonomije ter tehnične logike. Dar govora in pisanja, ki je postal njegova razpoznavna vrlina. Dar fotografskega spomina in neverjetnega sluha, ki sta presenečala še do zadnjih dni življenja. Vsi navedeni talenti in darovi so bili dopolnjeni...

NAJNOVEJŠI PRISPEVKI

24. maj 2026 – binkošti

(Apd 2,1-11) – TUKAJ Preden se lotimo razlage opisa prihoda Svetega Duha v Apostolskih delih, moramo rešiti vprašanje, kaj ta opis sploh je. Ponujajo se...

17. maj 2026 – 7. velikonočna nedelja

nedelja sredstev družbenega obveščanja Apd 1,12-14 Nedeljsko berilo opisuje dogodke med vnebohodom in binkoštmi. Pozor bralca je usmerjen z Oljske gore, kjer je bila poslovitev od...

4. postna nedelja – leto C

Joz 5,9.10-12 V letošnjem bogoslužnem letu se prvič srečujemo z Jozuetovo knjigo. Knjiga se imenuje po Jozuetu, ki je bil kot mladenič najprej Mojzesov služabnik...

Kako so Avstralijo preplavili kunci

Včasih imajo navidez nepomembna dejanja daljnosežne posledice, ki presegajo najbolj bujne domišljijske predstave. Kako bi si denimo gospod Thomas Austin, ki je leta 1859...

Okameneli velikan

Okamenelega velikana so našli leta 1895 na Irskem, velik pa je bil kar 3,6 metra. Po naključju so ga odkrili rudarji med miniranjem. Poleg...

Božji služabnik Janez Gnidovec

VII. Zadnja bolezen in smrt 4. Urejanje posmrtnih stvari O urejanju posmrtnih stvari je ostalo nekaj pisanih prič. Kapitularni vikar v Skopju (po Gnidovčevi smrti) g. Zakrajšek...

Iz Kaire v Bagdad

Drugi del: Iz Gesena na Sinaj Cook in druge težave 1. Ko je zavladala sedemletna lakota po Egiptu in po sosednih deželah, je povabil Jožef, tako beremo...

Eseji o križih in križevih potih

III. Nove postajekriževega pota Cerkveni zgodovinarji ne morejo dovolj prehvaliti zasluge svetega Leonarda Portomavriškega za uvajanje pobožnosti križevega pota. Za njim so to pobožnost potem širili...