28. avgust – 22. nedelja med letom

Sir 3,17-18.20.28-29

Učitelj modrosti Jezus Sirah je svojo knjigo napisal v hebrejščini v Jeruzalemu med leti 180 in 171 pred Kr. Pisec – s polnim imenom Jezus Ben Sirah – je bil ugleden Jeruzalemec, pismouk, ki je bil že od mladosti prežet z ljubeznijo do (Mojzesove) Postave in si je prizadeval, da bi tudi drugim posredoval sadove svojega razmišljanja. Ker je bil sam vnet iskalec modrosti, je znal izkoristiti svoja – več ali manj uradna – potovanja v tujino. Kljub njegovi zavzetosti za tempelj, duhovništvo in bogoslužje, ni mogoče trditi, da bi bil duhovnik. Sirahov vnuk je hotel knjigo kakih 50 let pozneje narediti dostopno tudi Judom, ki so živeli v diaspori v Egiptu in niso znali več hebrejsko, zato jo je prevedel v grščino.

Razumevanje nedeljskega odlomka naam bo omogočila ključna beseda, ki jo najdemo že v začetni vrstici. To je hebrejski ‘enawah oziroma grški prautes, ki je religiozni pojem in ga Sirah pogosto uporablja, da bi izrazil neko temeljno razpoloženje duše. To razpoloženje se lahko izrazi kot ponižnost pred Bogom in kot skromnost v odnosu do ljudi. V našem besedilu hoče označiti pravilen odnos bogatega in močnega do revnega. Za našega pisca bogastvo kot blagoslov religioznosti ne pomeni nič več, zato tudi ponižnost ali skromnost nima nič opraviti z materialno revščino in nizkim družbenim položajem. Popolnoma se je osvobodila družbenega pomena in je postala verska oblika obnašanja, ki velja za vsakega človeka, torej tudi za bogatega.

Na tej podlagi lahko ugotovimo zahteve, ki jih Sirah postavlja tistim, ki jih imenuje otroke v začetku našega odlomka. Gre za ponižnost. pred Bogom, ki je važen element strahu Božjega. Iz te izhaja izpolnjevanje postave, kar v Novi zavezi pomeni pokorščino nauku Cerkve. Ošabnost in napuh, socialno izkoriščanje in odrekanje družbenih pravic niso le kršitve osnovnih načel družbe, ampak neposreden upor proti Bogu.

Te stvari je dobro vedeti in upoštevati v času, ko smo kot narod postali žrtve nesposobne klike, ki se je zavihtela na oblast zato, da bi na račun nas vseh zaničevala tisto skromnost v odnosu do ljudi, ki je značilnost vsake dobre vlade. Molimo, da bi ljudje čimprej spoznali njihovo resnično podobo nesposobnih izkoriščevalcev in jih spravili tja, kamor spadajo: na smetišče zgodovine.