Slike iz svetopisemskih dežel

Dr. Anton Jehart
profesor bogoslovja v Mariboru

svojemu vladiki
dr. A. Karlinu

Boj za Sveto pismo se v naših dneh vse bolj poostruje. V imenu vede ga bojujejo nasprotniki; zemljepisje, zgodovina, jezikoslovje in starinoslovje jim mora pomagati v napadih na verodostojnost Svetega pisma. Zato mora temeljito poznati najnovejše pridobitve teh ved, kdor hoče Sveto pismo uspešno braniti. Pri nas se razen v nekaj člankih po časopisju ta boj ostro še ne pojavlja; ni pa dvoma, da se bo kmalu tudi pri nas vnel in segel v širše sloje ljudstva. Saj kdor hoče ljudstvu vzeti vero, mu mora predvsem vzeti spoštovanje do Svetega pisma. Naši dobi je usojeno, da izvojuje boj za vero v boju za Sveto pismo, predvsem za Staro zavezo.

To je nagnilo mojega vladiko, da me je 1.1925 za šest mesecev in 1.1927 za mesec dni poslal na študijsko potovanje po deželah Svetega pisma. Pravilno umevanje potreb našega časa mi je tudi naklonilo požrtvovalno velikodušnost duhovščine in vernikov lavantinske škofije in drugih dobrotnikov, da so mi gmotno pomagali na pot, in isti razlogi so bili pač tudi merodajni, da mi je odbor Mohorjeve družbe poveril delo, ki ga danes izročam javnosti.

Knjiga noče biti zgolj poročilo o mojem potovanju po Orientu. Takih potopisov imamo, vsaj za Palestino, itak precej. Knjiga hoče biti apologija Svetega pisma, posebno Stare zaveze. Z orožjem, ki ga nudijo moderne vede, zemljepisje, narodopisje, politična in kulturna zgodovina svetopisemskih dežel in ljudstev, hoče braniti verodostojnost Svetega pisma; pojasniti hoče s pomočjo najnovejših pridobitev teh ved glavna in najtežavnejša, še ne docela rešena vprašanja glede problemov Svetega pisma, nuditi hoče s popisom svetopisemskih dežel tudi neznanstveniku možnost, da bolje umeva Sveto pismo.

Zato in da bi knjiga ne bila predraga zaradi obsežnosti, je moralo izostati vse, kar ne služi temu namenu, in sprejeti je bilo treba marsikaj, kar ni strogo potopisno poročilo. Razdelitev snovi v črtice, ki od njih vsaka zase samostojno obdeluje svoje vprašanje, se je podala sama po sebi.

Strogim znanstvenikom – jezikoslovcem se moram opravičiti, da se nisem dosledno držal običajnih transkripcijskih znakov pri egiptovskih in arabskih imenih. Brez tehničnih težkoč bi se tak dosleden pravopis ne dal izvesti, je pa tudi brezpomemben v knjigi, ki je namenjena predvsem širšim slojem.

V Mariboru, o božiču 1927.

Dr. A. J.