Home Naslovnica Revolucionarna misijonarja, ki sta pokristjanjevala Slovane

Revolucionarna misijonarja, ki sta pokristjanjevala Slovane

Aleš Žužek

Brata Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki veljata za apostola Slovanov

Godujeta 5. julija

Oznanjevalca krščanstva se je leta 2018 spomnil Vatikanski urad za numizmatiko in filatelijo, in sicer z izdajo znamke v spomin na uradno potrditev prvega slovanskega bogoslužja pred 1.150 leti.

Slovansko bogoslužje

V prvih mesecih leta 868 je namreč papež Hadrijan II. v baziliki Marije Velike iz rok Cirila in Metoda sprejel bogoslužne knjige, ki sta jih brata sama prevedla v slovanski jezik, jih blagoslovil in položil na oltarno mizo.

V navzočnosti papeža je nato sveti Ciril obhajal bogoslužje, med katerim so v Rimu prvič zazveneli bogoslužni spevi v slovanskem jeziku.

Sveta Ciril in Metod

Ta dogodek zgodovinskega pomena je bil sad večletnega misijonarskega truda obeh bratov, ki sta se rodila v mestu Solun ob Egejskem morju.

Kdaj natančno sta se rodila, ni znano, vemo le okvirne letnice. Starejši Metod (ob krstu je dobil ime Mihael, Metod je njegovo meniško ime) se je rodil med letoma 812 in 820, mlajši Ciril (krstno ime Konstantin, redovno ime Ciril je dobil tik pred smrtjo leta 869) pa med letoma 826 in 827.

Slovana, Grka ali oboje?

Solun je bilo v njunem času bizantinsko mesto, v katerem živeli grško govoreči prebivalci. V okolici mesta, kjer sta mladost preživela oba brata, pa so živeli Slovani, ki so se tja priselili v 6. in 7. stoletju.

Ni natančnih podatkov, ali sta bila brata Ciril in Metod Slovana oziroma mogoče celo grškega in slovanskega rodu ali le Grka, ki sta se naučila slovanskega jezika.

Misijonarjenje med Slovani

Vsekakor pa ju je prav zaradi njunega znanja jezika Slovanov bizantinski cesar Mihael III. na prošnjo velikomoravskega kneza Rastislava poslal med Slovane na ozemlje današnje Češke in Slovaške.

Brata sta od leta 863 širila krščanstvo na Velikomoravskem, in to v slovanskem jeziku. Uporabljala sta posebno pisavo, ki jo je iznašel Ciril in je dobila ime glagolica (po stari slovanski besedi glagolati, to je govoriti). Jezik, ki sta ga uporabljala, je zdaj znan kot stara cerkvena slovanščina.

Nasprotniki slovanskega bogoslužja

Njunemu misijonarjenju in uporabi slovanskega jezika v bogoslužju je nasprotovala nemško govoreča duhovščina, ki je bizantinska misijonarja imela za nekakšna vsiljivca na “svojem” ozemlju. Nadzor nad ozemljem Slovanov sta si namreč lastila tudi salzburška nadškofija in škofija v Passau.

Nasprotniki bratov iz Soluna so trdili, da se lahko bogoslužje opravlja samo v hebrejščini, grščini ali latinščini.

Metoda so celo zaprli

Leta 867 sta brata odšla v Spodnjo Panonijo, kjer sta nekaj časa živela na dvoru kneza Koclja ob Blatnem jezeru, od tam pa sta prek Benetk pripotovala v Rim, kjer sta našla zaveznika v zgoraj omenjenem papežu Hadrijanu II.

Po smrti svetega Cirila leta 869 je papež Metoda, ki je postal nadškof Panonije in Moravske ter sirmijski metropolit, poslal nazaj v Kocljevo Panonijo. Leta 870 je imel Metod spet težave z nemškimi oziroma bavarskimi duhovniki, ki so ga za nekaj let celo zaprli v samostan Reichenau na Bodenskem jezeru. Pozneje so ga izpustili na prostost in mu prepovedali opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku, dokler ni papež Janez VIII. leta 880 znova potrdil slovanskega bogoslužja.

Češčenje svetih bratov

Sveta brata Ciril in Metod sta čaščena tako med katoličani kot med pravoslavnimi kristjani. Njun god je 5. julija (ponekod, zlasti v neslovanskih deželah pa 14. februarja) po katoliškem koledarju, po pravoslavnem koledarju pa 11. maja (24. maja v tistih cerkvah, ki še uporabljajo julijanski koledar). Metoda se spominjamo tudi na obletnico njegove smrti 6. aprila. Papež Janez Pavel II. je leta 1980 Cirila in Metoda imenoval za sozavetnika Evrope.

Exit mobile version