Neki deček v Ameriki je nujno potreboval 100 dolarjev in je celih štirinajst dni goreče molil k nebeškemu Očetu, da bi kako prišel do denarja. Ker iz tega ni bilo nič, je Gospodu napisal osebno pismo s prošnjo za teh 100 dolarjev. Ko so na pošti dobili v roke pismo, ki je bilo naslovljeno preprosto: Gospod, USA, niso vedeli, kaj bi, pa so ga poslali predsedniku.
Ko je predsednik dobil v roke pismo, je napravilo nanj tak vtis, da je naročil tajnici, naj dečku pošlje 5 dolarjev. Je pač mislil, da je to za dečka že velika vsota.
Fantek je bil denarja vesel in je Bogu takoj na isti naslov napisal takole zahvalno pismo:
»Ljubi Bog, res lepa hvala, da si mi poslal denar. Iz poštnega žiga vidim, da si ga na žalost poslal preko Washingtona in tam je davkarija, kot običajno, vzela 95 dolarjev.«
