Legendarna je izjava Billa Gatesa, da bo 640 kilobytov (KB) pomnilnika dovolj za vse večne čase.
Ta izjava je le vrh ledene gore napačnih tehnoloških in znanstvenih prerokb. (Za primerjavo: računalnik, na katerem nastaja ta spletna stran, ki sicer ni nič posebnega, ima pomnilnik 40 gigabytov (GB), kar je 40 milijonov kilobytov (KB).
Poiskali smo še nekaj najbolj “umnih”.
»Kaj bi lahko bilo bolj absurdnega od napovedi, da bo lokomotiva nekoč potovala dvakrat hitreje od kočije?«
Nejevero nad možnostjo, da bi se vozilo na parni pogon po tirih premikalo hitreje od škatle na kolesih, ki jo vlečejo konji, je marca 1825 izrazil britanski časnik Quarterly Review. Lokomotiva z imenom Stephensova raketa je nato leta 1829 dosegla hitrost 45 kilometrov na uro, povprečna najvišja hitrost kočij pa je znašala 15 kilometrov na uro. Japonci imajo. pa danes vlak, ki vozi s hitrostjo 500 km na uro.
»V prihajajoči dobi brezžičnosti bo izbruh vojn nemogoč, saj bo zaradi izboljšane komunikacije vojskovanje prav smešno.«
Guglielmo Marconi, izumitelj radia in Nobelov nagrajenec za dosežke na področju fizike, je bil leta 1912 prepričan, da bodo ljudje z novim načinom komunikacije na daljavo konflikte začeli reševati drugače. Dve leti pozneje se je začela prva svetovna vojska.
»Učeni ljudje vedo, da je prenos človeškega glasu po žicah v nasprotju z Morsejevo kodo nemogoč. Tudi če bi kaj takšnega nekako lahko izvedli, to ne bi imelo nobene praktične vrednosti.«
Pri nekem bostonskem časopisu so bili leta 1865 prepričani, da je glasovna komunikacija na daljavo neizvedljiva in nepraktična. Alexander Graham Bell je 11 let pozneje v ZDA patentiral prvi telefon. Danes imamo pa računalniške programe (npr. Skype, Zoom …), s katerimi se lahko ne samo pogovarjaš s komerkoli na svetu, ampak ga tudi vidiš, pa še zastonj so.
»Raketa ne bo nikoli zapustila Zemljine atmosfere.«
The New York Times je januarja 1920 podcenil človeško radovednost in željo po raziskovanju neznanega. Nelagodnost je v uredništvu časopisa oktobra 1942 povzročila raketa V-2 nemške izdelave, ki je postala prvi predmet, ki ga je v vesolje poslal človek, leta 1969, ko je bil Apollo 11 na poti proti Luni, pa so izjavo vzeli nazaj.
»Dokončno smo iztrebili nalezljive bolezni.«
Prvi mož javnega zdravstva ZDA William Stewart je bil leta 1967 tako zelo prepričan o uspešnosti boja proti nalezljivim boleznim, da jih je označil za izumrle. Ne dolgo po tem se je pojavil aids. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so Američani nato po podatkih svetovne zdravstvene organizacije WHO zboleli za več kot sto novimi nalezljivimi boleznimi bakterijskega izvora. Danes pa po vsem svetu razsaja virus covid-19.
»V ZDA je na prodaj že 15 vrst tujih avtomobilov, za japonske znamke na trgu ni več prostora.«
Gospodarski časnik Business Week je avgusta 1968 bralcem med vrsticami sporočil, da japonski avtomobili niso dovolj dobri za ameriškega kupca. Toyota, Honda in druge znamke iz dežele vzhajajočega sonca danes obvladujejo skoraj 40 odstotkov avtomobilskega trga ZDA.
Še eno nesmrtno avtomobilsko cvetko je že davnega leta 1909 zapisala znanstvena publikacija Scientific American: »Razvoj avtomobilske industrije je bržkone že dosegel svoj vrhunec. Avtomobil v zadnjem letu namreč ni bil deležen nobene konkretne izboljšave.«
»Ljudje se bodo kmalu naveličali vsakodnevnega strmenja v zaslon.«
Ameriški filmar Darryl F. Zanuck je bil kmalu po razcvetu televizije v petdesetih letih prejšnjega stoletja prepričan, da bodo ameriški potrošniki druženje pred TV-zasloni hitro zamenjali za bolj plodovite aktivnosti. Povprečen Američan, ki je star več kot 15 let, ob gledanju televizije danes preživi skoraj 3 ure dnevno, za računalnike pa sloh nisem našel podatka.
»Nihče ne bo mogel razstreliti sveta s pritiskom gumba, ki bi sprostil jedrsko energijo.«
Fizik in Nobelov nagrajenec Robert Millikan je leta 1930 izrazil prepričanje, da je uporaba jedrske energije na bojišču nemogoča. Zavezniki so dobrih deset let pozneje, med drugo svetovno vojno, v sklopu projekta Manhattan razvili atomsko bombo in jo avgusta 1945 uporabili kar dvakrat (Hiróšima, Nagasaki). Svet je bil s pritiskom na gumb sicer skoraj razstreljen oktobra 1962 med kubansko raketno krizo.
»Internet se bo napihnil kot supernova in se v letu 1996 katastrofalno zrušil.«
Robert Metcafe, izumitelj mrežnega standarda ethernet, je bil ob bliskoviti rasti števila spletnih strani in uporabnikov interneta sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja prepričan, da se medmrežje napihuje kot balonček, ki bo slej ali prej počil. Obljubil je tudi, da bo svoje besede požrl, če se njegova napoved ne bo uresničila.
Ker se ni, je to tudi storil – leta 1997 je na konferenci, namenjeni svetovnemu spletu, v električni mešalnik položil list iz ene od revij, ki so objavile njegovo “prerokbo”, ga zmešal z vodo in popil pred občinstvom.
»Telefona iPhone ne bo kupil nihče.«
Steve Ballmer, direktor Microsofta med letoma 2000 in 2014, je pred izidom prvega Applovega pametnega telefona iPhone (2007) medijem pojasnil, da takšne naprave trg preprosto ne potrebuje. Na Ballmerjev “ni šans” je iPhone nato odgovoril tako, da je postal najbolj prepoznavna in zaželena telefonska blagovna znamka na svetu.