Pomoč kristjanov, prosi za nas!

Lavretanske litanije Matere Božje, ki jih posebno radi molimo ali pojemo v mesecu maju, imajo med številnimi izbranimi nazivi za Marijo tudi naziv “Pomoč kristjanov”. Poleg tega je v cerkvenem koledarju 24. maja praznični dan “Marije Pomočnice kristjanov”. Ta naziv za Marijo, Mater Božjo, ima zgodovinsko ozadje. Dva zgodovinska dogodka sta napotila Cerkev, da je dala Mariji naziv “Pomočnica kristjanov” in tudi vpeljala poseben praznik v bogoslužnem koledarju. Pod papežem Pijem V. so Turki ogrožali dežele okrog Sredozemskega morja. Leta 1571 je zbral 222 ladij in 40.000 vojakov. Vsi so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka pri Lepantu, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev.

Papež je zato dal Mariji naziv “Pomočnica kristjanov” in ga dal vplesti tudi v litanije ter uvedel praznik rožnovenske Matere Božje. Praznik je tudi spomin na vrnitev papeža Pija VII. iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je na svojih vojaških pohodih zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil, da papeževe države ni več. Hkrati je ukazal, naj papeža ujamejo in ga odpeljejo v Francijo. Tu je trpel lakoto in pomanjkanje. Odvzeli so mu celo strežaja, spovednika, brevir, knjige in pisalno orodje. Toda leta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in naslednje leto dokončno poslan v izgnanstvo. Svoj odstop je moral podpisati v Fontainbleauju pri Parizu, kamor je dal zapreti papeža Pija VII. Ta se je 24. maja istega leta slovesno vrnil v večno mesto in odredil, da se ta dan slavi praznik Marije Pomočnice kristjanov. Prav v tistem času je Božja previdnost poklicala novega apostola Marije Pomočnice. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosco, ki je svoje delo z mladino postavil pod varstvo nje, ki jo kličemo “Pomoč kristjanov”. Praznik brezjanske Marije Pomagaj 24. maja je tudi praznik brezjanske Marije Pomagaj, vsem verujočim Slovencem zelo znane milostne podobe, ki jo je po sliki Luke Cranacha, ki jo častijo v Innsbrucku, naslikal kranjski slikar Leopold Layer v začetku 19. stoletja.

Isti Leopold Layer je poslikal tudi kapelo Marije Pomagaj na Brezjah, ki je bila zgrajena leta 1800. Brezje so postale romarsko središče po prvih milostnih ozdravljenjih v letu 1863. Sedanja cerkev na Brezjah, ki je leta 1988 dobila naslov bazilike, je bila posvečena leta 1900. Posvetil jo je goriški nadškof, poznejši kardinal Jakob Missia. Ljubljanski škof dr. Anton Jeglič je 1. septembra 1907 brezjansko Marijino podobo slovesno okronal. Ko je papež Janez Pavel II. sredi maja 1996 prvič prišel na obisk v Slovenijo, je na lastno željo poromal tudi na Brezje k Mariji Pomagaj.