10. poglavje: Sodni postopek zoper Jezusa

Pred Herodom

Prešuštni četrtni oblastnik Herod Antipa, Herodiadin mož, je bil za veliko noč v Jeruzalemu. Rešiti videz je bilo vedno načelo mogočnikov tega sveta. Pilat in Herod se nista posebno dobro razumela: kraljiček brez dvoma ni odpustil Rimljanu, da je s pretrdo pestjo zatrl ljudsko vretje na njegovem ozemlju, Pilat pa je bil gotovo poučen o vlogi ovaduhov, ki so jo igrali herodovski knezi pri cesarju. Pilat je torej hlinil prepričanje, da je Galilejec Jezus izpod oblasti četrtnega oblastnika Galileje in Pereje in ga je zato ukazal peljati k njemu. S svojim dejanjem je mogel zasledovati več ciljev. Najprej je bil v njem določen dokaz spoštovanja, dalje se je s tem, če bi se zadeva končala z usmrtitvijo, izognil, da bi Idumejec govoril v Rimu ali na Capriju, da je bil rimski uradnik kakor običajno prekrut. Morda je bil tudi lahen posmeh v dejanju, s katerim je preložil na drugega mučno obsodbo. Končno pa ni narobe vohati v tem tudi past. Ali namreč ne bi četrtni oblastnik prestopil svojih pravic, če bi sprejel sojenje zunaj meja svoje države?

Jezus je šel v spremstvu svojih stražarjev in radovednežev znova prek tiropeonskega mosta. Herodova palača s svojimi bogatimi stebrišči je stala na Ksistu, upravnem in trgovskem središču Jeruzalema. Danes je tu samo še mravljišče napol razpadlih arabskih hiš v zmedi smrdljivih ulic. Kakor smo že videli ob smrti Janeza Krstnika, Antipa po naravi ni bil krvoločen. Slaboten in neodločen, dvomljivec in praznovernež, jc bil tudi on, kakor Pilat, značilen proizvod propadajoče civilizacije, v kateri se mešajo med seboj razne kulture in propadajo nravi.

»Ko je Herod zagledal Jezusa, se je zelo razveselil. Že precej časa ga je namreč želel videti, ker je slišal o njem. Pričakoval je, da ga bo videl narediti kakšno znamenje. Spraševal ga je z mnogimi besedami, Jezus pa mu ni nič odgovoril« (Lk 23,8-9). V resnici se bomo spomnili, da je Antipa že dolgo želel videti Mesija (Lk 9,9), vendar pa sc bomo tudi spomnili, da je Jezus odgovoril Herodovim odposlancem: »Pojdite in recite temu lisjaku…« (Lk 13,32). Zato Jezusovo vedenje ni bilo enako pred četrtnim oblastnikom kakor pred Pilatom; oblasti malega trinoga ni priznaval in ga je s svojim molkom preziral. Herod se v tem ni varal. »Herod ga je skupaj s svojimi vojaki zasramoval, ga v posmeh ogrnil v bleščeče oblačilo in poslal nazaj k Pilatu« (Lk 23,11). S kakšnim oblačilom? Preprosto z zelo dragocenim oblačilom, z resničnim kraljevskim oblačilom za tistega, ki je rekel, da je kralj Judov? Tedaj bi bil v tem nedvomno namen zasmehovati Jezusa, morda pa tudi Jude, ki so jim Herodi radi dali čutiti svoj prezir. Včasih so mislili na nekakšen prisilni jopič: bebček gotovo ne bi zaslužil boljšega. Vendar pa velik del razlagalcev meni. da gre za belo tuniko, podobno tisti, ki so jo v Rimu oblekli vojaški tribuni za boj ali pa so jo morali nositi kandidati za volitve (kandidat od besede “toga candida”): v tem primeru bi šlo za posmehovanje Pilatu: dovolil si je šalo; razumem in ti vračam … Igra visoko civiliziranih ljudi, katerih žoga je siromak, ki si ga podajata. Kakor da v sodnih zadevah, od enega sodišča do drugega, od tožilstva do obrambe, še nikoli nismo doživeli podobnega? Pilata je zadeva vsekakor zabavala. »Tisti dan sta se Herod in Pilat spoprijateljila; prej sta se namreč sovražila« (Lk 23,12)

O tem govori samo sv. Luka (23,7.12). Mnogim kritikom se zdi dogodek sumljiv, čeprav ne prekinja toka v evangelijskem pripovedovanju ter nima ne po vsebini ne po slogu nič protislovnega v sebi. Dopustiti moremo tudi, da je imel sv. Luka, ki govori o Herodu vedno natančneje kakor drugi evangelisti, oseben vir obveščanje. Kateri? Morda Ivana, žena Herodovega oskrbnika Husa, ki jo samo on omenja med svetimi ženami, ki so s svojim denarjem podpirale Jezusa (Lk 8,3). Luka je v Apostolskih delih postavil Heroda v isto vrsto s Pilatom in jima očita, da sta se zvezala z Judi proti Jezusu.

 

image_pdfimage_print