VI. Skopljanski škof

6. Pridobivanje duhovnikov od drugod (nadaljevnje)

S presledki je sodeloval z Gnidovcem lazarist Andrej Tumpej, ki je novoimenovanega škofa spremljal že na prvi poti na jug. Ko se mu je javil 1eta 1926, ga je Gnidovec poslal za župnika v Bitolj. Obenem je sam ali s škofom popotoval po diaspori in duhovno oskrboval vernike.

Dobra tri desetletja kasneje je g. Tumpej pripovedoval dr. Žagarju o več misijonskih potovanjih skupaj z Gnidovcem. Za prvo tak|0 skupno pot sta se dobila v Skoplju – škof je tja prišel iz Prizrena, župnik iz Bitolja. Obiskala sta Tetovo, Gostivar, Mavrove hanove, Trnico, Žirovnico, Rostušo. Povsod sta razlagala krščanski nauk, maševala in pridigovala, spovedovala in obhajala. V Skoplje sta se vrnila opolnoči.

Drugič ju je pot peljala v Veles in Štip. Tam sta se ločila. Škof je šel v Radovište, Strumico, Valandovo, Karadjordjevo, Miravce, Dževdželijo, Tumpej pa v Kočane, Ištivanjo, Carevo selo, Pehčevo in Berovo.

Na naslednjem potovanju sta se ustavila v teh naseljih: Kavadar, Negotin ob Vardarju, Prilep, Bitolj, Resan, Ohrid, Sv. Naum, Struga.

Andrej Tumpej

Posebej sta iskala orožniške postaje, katerih osebje so bili po večini “prečani”, zlasti Slovenci in Dalmatinci. Skoraj povsod so duhovnika pozdravili z veseljem, prejeli zakramente in dali krstiti otroke, kateri so prišli na svet po zadnjem duhovniškem obisku.

O enem poznejših potovanj naj poroča g. Tumpej sam:

»Junija 1. 192S mi je škof poslal telegram v Bitolj: ›Vi me boste spremljali na mojem potovanju‹ (…).

V Prilepu so se zbrali oficirji in delavci pri armadi ob devetih zvečer. Delavci so bili jermenarji in sedlarji, državni mojstri. Škof jim je govoril dve uri, do 11. zvečer. Bilo je veliko za škofa in za poslušalce. Težko so čakali, kdaj bo nehal. Žaliti ga niso hoteli, da bi mu rekli, naj bi končal. Škof jim je na koncu rekel: ›Ob štirih zjutraj bo priložnost za sveto spoved in ob osmih bo sveta maša.‹ Jaz sem rekel: ›Ne bodo prišli, morda trije.‹ Zjutraj sem jaz maševal prvi in škof mi je stregel pri sv. maši.

Potem so res prišli nekateri k spovedi, morda štirje, in škof jih je spovedal.

Škof je imel zelo rad dušno pastirstvo med vojaki. Od začetka je imel do vojaštva prost dostop. Potem s prijaznim pogovorom s komandantom in tihim privoljenjem.

Prišla sva v Bitolj. Greva obiskat divizijskega generala. Na pol pota se škof spomni, da mora imeti rokavice in prstan. Nataknil si je vse. Pozdravil je generala. General je bil vesel in vljuden. Škof mu je rekel: ›Prišel sem, da bi mogli iti vojaki katoličani jutri k sveti spovedi.‹ General je bil takoj za to. Odgovoril je: ›Dobro, vsi katoličani bodo šli jutri k spovedi. Dal bom takoj povelje. Pri vojakih se ni šaliti. Zapove se in ubogati je treba.‹ Škof je popravljal morebitni nesporazum. Rekel je: ›Pri nas je tako, da je to prostovoljno.‹ A general tega ni poznal. Pri vojakih je vse na zapoved. Ob treh popoldne so prišli vsi. Cela bitoljska cerkev je bila polna. Bilo jih je 200 ali še več. Škof je spovedoval pri oltarju, kjer so bili preprosti vojaki. Mene je v svoji skromnosti poslal v spovednico zadaj, kjer sem se boril z oficirji.

Takšen je bil škof. Gorečnost za duše ga je razjedala. In imel je ugled s škofovskimi insignijami, to je obleko z rdečimi našivi in škofovskimi znamenji.

Spominjam se, kako je bilo, ko je prvič prišel v Bitolj. Oficirji so se pripravljali, da ga bodo pozdravili. Škof jim je lepo vrnil pozdrav. Prav nazadnje pa jih je lepo spomnil: ›Jutri bo tam v kapeli sv. maša in priložnost za sveto spoved.‹ To je bilo čisto primerno, kakor se pri vsakem govoru ob grobu pove: ›Sv. maša zadušnica bo ta in ta dan, ob tej uri.‹

Škof je bil apostol ob vsaki priliki. Skrbele so ga neumrljive duše. Sam Bog ve, koliko jih je rešil.«

Pozneje – po svojem drugem prihodu v škofijo – je g. Tumpej upravljal po pol leta Bitolj in Letnico, potem pa skoro šest let Uroševac.

(G. Tumpej je leta 1929 odšel na župnijo Čukarica v Beogradu, v letih 1948-1963 je bil župbik v Smederevu, nato je odšel v Skopje, kjer je ostal do leta 1971. Pokoj je preživljal v Beogradu in tam umrl leta 1973, star 86 let; op. ur.).

image_pdfimage_print