16. april 2022 – velikonočna vigilija

IZRAELOVI SINOVI SO ŠLI PO SUHEM SREDI MORJA

470

2Mz 14,15-15,1 (3. berilo)

Velikonočno vigilijo pri nas večinoma praznujemo na véliko soboto zvečer. Za to praznovanje nam slovenska bogoslužna knjiga Berila in evangeliji daje na voljo osem beril, in sicer sedem iz Stare in eno iz Nove zaveze, ki mu sledi evangelij. V posameznih primerih je mogoče zmanjšati število beril. Ostati morajo vsaj tri iz Stare zaveze, le v najnujnejših primerih vsaj dve, nikoli pa ne sme odpasti berilo iz Druge Mojzesove knjige o prehodu čez Rdeče morje. Zato bomo svoje razmišljanje posvetili temu berilu.

Ozadje zgodbe večinoma poznamo, seveda pa je treba upoštevati, da je posamezne dogodke nemogoče umestiti v točno določen čas. Raziskave nam omogočajo le približno umestitev, ki jo je treba pojmovati dokaj široko. Abrahamov vnuk Jakob je imel dvanajst sinov, med njimi Jožefa, ki so ga bratje iz zavisti prodali v Egipt, kjer se je zaradi svoje poštenosti in modrosti povzpel do položaja faraonovega namestnika. Poznamo ga kot egiptovskega Jožefa. Ko so bratje dosti pozneje zaradi lakote prišli v Egipt, da bi kupili žito, se jim je dal spoznati in povabil očeta Jakoba z vsemi sinovi in njihovimi družinami v Egipt, kjer jih je naselil v rodovitni pokrajini Góšen v Dolenjem Egiptu vzhodno od Nila. Približen čas te naselitve je okrog leta 1600 pred Kr. Tu so ostali kakih 300 let in se razrasli v močan narod, ki so ga Egipčani iz strahu, da bi se pridružili kakim osvajalcem, usužnjili in preganjali. Zato je Bog poslal Mojzesa, naj jih izpelje iz Egipta in vodi nazaj v staro domovino Kanaan, današnjo Palestino ali Sveto deželo. Po dolgem pregovarjanju in šibah, ki so zadele Egipt, je faraon končno dovolil, da odidejo. Kot kaže, se je to zgodilo okrog leta 1280 pred Kr. Pozneje se je faraon skesal in udaril za njimi s svojo vojsko ter jih dohitel, ko so prišli do Rdečega morja, ki ga pravilno imenujemo Trstično morje. Nemogoče je točno ugotoviti, kje se je to zgodilo. Vsekakor so bili Izraelci in njihove črede stisnjeni med vodo, ki je bila pred njimi in faraonovo vojsko, ki je bila za njimi. In tu se začenja naše berilo na velikonočno vigilijo, véliko soboto.

Resnici na ljubo je treba priznati, da egipčanski viri o tem ne vedo nič. Egipčani so bili natančni zapisovalci kronik. Če bi šlo za kak velik vojaški pohod, ki bi ga vodil sam faraon in doživel katastrofo, bi sledove o tem seveda našli vsaj kot kak kratek zapis na spomeniku nekega faraona. Pa ni nič takega. Res pa je, da so imeli Egipčani na svoji vzhodni meji (ki pa ni bila natančno določena), vedno težave z raznimi nomadskimi plemeni, ki so vdirala v bogati Egipt, in so zato imeli primerne vojaške enote, ki so delale red in branile mejo. Očitno gre pri svetopisemski zgodbi za nekaj podobnega. Neoboroženim Izraelcem in njihovim čredam je tudi manjši oddelek redne vojske na bojnih vozovih nagnal smrtni strah v kosti, za močni in bogati Egipt pa to ni bil dogodek, ki bi bil vreden kakega spomenika. Pa tudi egiptovska javnost o tem ni nič zvedela, saj ni bilo novinarjev, ki bi povsod vtikali svoj nos, pa tudi takrat kot danes vsaka država sicer slavi svoje zmage, prikriva pa poraze, kot to še dan današnji počenja Putin v Rusiji.

Kakšen je torej pomen te zgodbe v zgodovini odrešenje, katere del smo tudi mi? Ko je Bog sklenil zavezo z Abrahamom, je s tem prevzel tudi odgovornost varovati Abrahamovo potomstvo, seveda pod pogojem, da mu bo zvesto. Izraelci so s tem, da so šli na pot proti obljubljeni deželi, pokazali svojo zvestobo, čeprav so občasno tudi godrnjali in se Bogu upirali, pa so bili za to sproti kaznovani. Še posebej pa pri izhodu iz Egipta svetopisemsko sporočilo vedno pridruži tudi osvoboditev iz suženjstva. Izraelci so svojo zvestobo obljubljali s tem, da so množično zatrjevali, da hočejo biti Bogu zvesti. Mi danes svojo voljo za zvestobo Bogu izražamo z volitvami. Bog nam je v zadnjih dveh letih pokazal, kje je pot za osvoboditev izpod komunizma. Bomo stopili na to pot? Bomo stopili na pot resnice, ki nas bo osvobodila (Jn 8,32)? Dana nam je svobodna izbira, ki je pa obenem tudi odgovornost. 

image_pdfimage_print