Evropski multikulturni vulkan

Giulio Meotti

98

»Če Evropa ne bo prevzela nazaj kontrole, bi se lahko kmalu začele pojavljati islamizirane “mini države”. Ta napoved prihaja od ruskega politologa Sergeja Markova. V intervjuju za lenta.ru Markov ugotavlja, da se evropske institucije prilagajajo muslimanskemu načinu življenja, vrednotam in tradicijam (nedavna kampanja Evropskega sveta v korist muslimanskega zagrinjala je primer) in dodaja:

»Popolnoma islamizirane enklave, mini države in soseščine se bodo začele pojavljati v velikih evropskih mestih. Res je, da bodo vedno manjšina, vendar so bolj združene in grozijo z nasiljem. In država bo morala ubogati njihova navodila.«

Evropa bi morala poslušati, kar pravi Markov. To ni samo opozorilo, to je že dejstvo. V letu 2021 je 35.000 migrantov pristalo na italijanskem otoku Lampedusa, kar je šestkrat toliko, kot je prebivalcev otoka. Zdaj si pa predstavljajte, da se podoben demografski proces zgodi v kakem mestu – in potem v več mestih.

Na praznik Brezmadežnega spočetja, 8. decembra 2021 je bilo 30 katoliških vernikov napadenih na cesti in so jim grozili s smrtjo. Napadalci so kričali “kuffar” (neverniki) in “to ni vaš dom!” poroča Le Figaro. »Wallah (prisegam) pri Koranu, da ti bomo prerezal vrat,« so napadalci grozili duhovniku, ki je vodil procesijo. To se ni zgodilo v Pakistanu, ampak v Nanterre v Franciji.

Najbolj popolno sliko evropskih tako imenovanih “no go zones” (nedostopna območja) je izdelal Migration Research Centre v Budimpešti, ki je povezan s prestižnim Mattias Corvin College. Ta poroča, da je v Evropi več kot 900 območij te vrste.

Mnogo migrantov že živi od velikodušnosti evropske dobrodelnosti, čeprav policija, socialni delavci in reševalna vozila ne vstopajo na ta področja ali pa morajo biti varovana, če vstopijo. Kriminalne združbe in organiziran kriminal gospoduje na ulicah, visoka rodnost zagotavlja demografsko širjenje in prebivalci se v resnici držijo muslimanskih šarija zakonov. Mesnice so samo halál, “mešani” frizerski saloni izginjajo, muslimanske knjigarne se množijo, Judje odhajajo, cerkve pogosto spreminjajo v mošeje, ženske pa silijo k šarijski pokorščini.

»Mi na Zapadu smo vajeni videti ženske vsepovsod okroga nas,« piše Ayaan Hirsi Ali v svoji novi knjigi Prey, preden popiše da v določenih predelih Bruslja, Londona, Pariza in Stockholma »naenkrat opazite, da so vidni samo moški, saj so ženske izključile same sebe iz javnih prostorov.«

Prisiljene poroke naraščajo. Španski časopis El Mundo je nedavno poročal, da so prisijene poroke v Španiji narasle za 60% od 2015, leta ko je zalil Španijo močan val migrantov. 14% teh prisiljenih porok je z dekleti, mlajšimi od 15 let in samo ena od treh je dosegla starost 18 let.

V Trappes v Franciji je komaj še kakšen mešan frizerski salon. France 2 poroča, da so izginile ženske iz bifejev v muslimanskih soseskah. V mnogih mestih imajo kopališča določene ločene čase za moške in ženske. Na BFMTV kanalu pripoveduje Fewzi Benhabib, ki živi v Saint Denis 25 let od svojega prihoda iz Alžirije, o prodajalnah igrač, kjer najdete popolnoma zagrnjene punčke in medvedke brez oči. »V islamu je človeška podoba tabu,« razlaga Benhabib. Filozof Alain Finkielkraut pa pravi: »Danes je v Seine-Saint-Denis 145 mošej ob 117 cerkvah.«

V teh izgubljenih področjih nismo več v Evropi.

Francoski Generalni Direktorat za notranjo varnost je v zemljevidih dokumentiral 150 okrajev “v lasti” skupine sosesk in enklav, ki so zdaj v rokah muslimanskih fundamentalistov, ki jih oblikujejo v skladu s svojo ideologijo. »Več kot 500 okrajev je v Franciji razglašenih za ‘občutljive’« je za list Le Figaro povedal zgodovinar Georges Bensoussan. »Če smo odkriti, govorimo o več milijonih ljudi, ki so podvrženi islamskim zakonom.« Po uradni oceni je takih okrajev 150, toda 500 je območij, ki veljajo za rizična.

»Na Švedskem je 60 riskantnih območij,« je zapisala v The Spectator švedska novinarka Paulina Neuding. V Alby, enem od predmestij Stockolma, znanem kot “mali Bagdad”, je samo eden od desetih prebivalcev rojen Šved. Kar je ugotovila novinarka Neuding, je potrdil zadnji seznam švedske vlade. Rezultat je, kar je zapisala nemška revija Bild: »Najbolj nevarna država v Evropi.« The Economist je ugotovil, da je imela Švedska največje število ustreljenih v zadnjih 15 letih. Med 2012 in 2020 se je število smrti z ustrelitvijo potrojilo.

Zakaj bi nas Švedska zanimala? Zato, ker je to dežela, ki je šla njadlje pvi ustvarjanju multikulturne politike. Zgradila je sistem, ki daje migrantom in begucem enako socialno blaginjo, kot jo Švedi imajo zase. Poleg tega ima Švedska najvišji odstotek ljudi, ki so dobili azil. Samo v leti 2016 je Švedska sprejela 163.000 ljudi, kar je 1,6% vsega prebivalstva. Vzeto skupaj z ostalimi leti, je to demografski tsunami: 28% prebivalstva je po rojstvu tujcev.

V švedskem socialdemokratskem časopisu Folkbladet je Kyösti Tarvainen, profesor na Aalto University v Helsinkih (Finska), ki je študiral demografske spremembe, ugotovil, da »bodo pri nespremenjeni imigraciji etnični Švedi manjšina do 2065.« Za leto 2019 je Tarvainen ugotovil, da je bilo 88% imigrantov na Švedskem ne-evropskega izvora in polovica od njih je bila muslimanov.

Danska je naznanila, da bo omejila število “ne-zapadnih” stalnih prebivalcev za 30% v najbolj gosto naseljeniihh območjih. Preveč “ne-zapadnih” tujcev na nekem območju »povečuje tveganje vzporedne vere in kulturnih družb.« Po vladnih poročilih je najmanj 15 takih območij.

V Združenem kraljestvu (Anglija) – kjer je vrhunski politolog David Coleman napovedal, da bodo v 50 letih beli manjšina – imigracija zdaj predstavlja 90% deželne rasti prebivalstva. V mnogih mestih so muslimani velik del prebivalstva.

Po ocenah bodo do leta 2031 »razna območja Bradforda, Blackburna, Birmighama, Leicdstra, Slougha, Lutona in nekatera območja Londona pretežno muslimanska,« je zapisal v svoji knjigi Among the Mosques prejšnji svetovalec premierja Tonyja Blaira, Ed Hussain. »Okraj Tower Hamlets, ki pokriva večino vzhodnega Londona, in Canary Wharf imata z 38% najvišji odstotek muslimanov v Združenem kraljestvu.« »Toje vzporedna družba,« je zapisal The Economist, in označilta “dar multikulture” kot grob zapadnih sanjarij.

Po mnenju prejšnje državne tajnice Bianche Debaets »je v Bruslju preveč okrajev, kjer je ženskam in homoseksualcem težko hoditi.«

Čeprav je število tujih žensk samo šestina tistih, ki so v Belgiji v starosti za rodnjo otrok, je polovica zdaj rojenih otrok v Belgiji od tujih žensk.

Tretjina belgijskega prebivalstva je tujega izvora; Belgijci so že manjšina v Bruslju. Toda vsi vedo, da je “vélika zamenjava” še oddaljena fantazija …

Drugo največje mesto v Belgiji, Antverpen,ima zdaj več imigrantov kot domačinov. Kot je razkril Herman DeCroo, je 78% odtrok od 1 do 6 let v Antverpnu tujcev. Rezultat? Belgija bo postala arabska.

Odhajajoči nemški zdravstveni minister Jens Spahn pravi, da so »v Essnu, Duisburgu in Berlinu območja, kjer človek dobi vtis, da država ni več sposobna uveljaviti zakon.«

Nemški dnevnik Bild je naštel 40 “problematičnih območij” v Nemčiji. Sama Angela Merkel je leta 2015 priznala, da mora multikultura voditi k rojstvu “vzporednih družb”. Zakaj? »Važnost islama bo v Nemčiji rasla in važnost krščansktva padala,« je ugotovil znani švicarski sociolog Detlef Pollack v Neue Zürcher Zeitung. V letu 2022 prvič skraj polovica Nemcev ne pripada nobeni od vélikih Cerkva.

Študija univerze v Freiburgu predvideva, da bo polovica kristjanov v deželi izginila.

Pew Forum sodi, da bo v tridesetih letih v Nemčiji število muslimanov enako številu katoličanov in protestantov skupaj, pa še od teh bodo mnogi samo po imenu verniki.

»Muslimani, zmagovalci demografske spremembe« je naslovnica nemškega dnevnika Die Welt. »Ameriški raziskovalci napovedujejo, da bo prvič v zgodovini več muslimanov kot kristjanov.«

Ta napoved multikulturnega vulkana Sergeja Markova – ali nekdanjega francoskega predsednika Françoisa Hollande, če ne zaupamo Rusom – ni samo grožnja v daljni prihodnosti Evrope, ampak je že tukaj. Véliko vprašanje je: zakaj je nihče ne ustavi?

To preoblikovanje je najvažnejši dogodek v Evropi. Dejstvo, da je vsak, ki poroča o njem, obtožen “rasizma” in “islamofobije”, kaže, da je prevelika in preveč važna tajnost, da bi se o njej smelo javno govoriti.

image_pdfimage_print