Sir 27,4-7
Učitelj modrosti Jezus Sirah je svojo knjigo napisal v hebrejščini v Jeruzalemu med leti 180 in 171 pred Kr. Pisec – s polnim imenom Jezus Ben Sirah – je bil ugleden Jeruzalemec, pismouk, ki je bil že od mladosti prežet z ljubeznijo do (Mojzesove) Postave in si je prizadeval, da bi tudi drugim posredoval sadove svojega razmišljanja. Ker je bil sam vnet iskalec modrosti, je znal izkoristiti svoja – več ali manj uradna – potovanja v tujino. Kljub njegovi zavzetosti za tempelj, duhovništvo in bogoslužje, ni mogoče trditi, da bi bil duhovnik. Sirahov vnuk je hotel knjigo kakih 50 let pozneje narediti dostopno tudi Judom, ki so živeli v diaspori v Egiptu in niso znali več hebrejsko, zato jo je prevedel v grščino.
Jezus Sirah je veliko potoval, kot sam pove: »Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril. Kdor ni nič izkusil, ve malo, kdor pa je mnogo potoval, si bogati znanje. Veliko sem videl v svoji blodnji, večja je moja pamet od mojih besed. Pogosto sem bil v smrtni nevarnosti, pa sem se rešil zaradi vsega tega« (34,9-12). Zato njegovi nauku niso nekaka teorija, ki bi nastala za zeleno mizo, kot bi danes rekli, ampak posledica izkušenj, prijetnih in neprijetnih, vedno pa koristnih. Nedeljski odlomek bi lahko imenovali potrebnost razlikovanja duhov. Pri tem se Sirah sklicuje na preproste metode razlikovanja, ki jih najdemo v poljedelskem življenju (rešeto, ki ločuje zrnje od smeti), rokodelstvu (peč, ki preskuša lončarsko posodo) in sadjarstvu (nega drevesa).
Berilo, ki je del nedeljskega bogoslužja, ne sme biti samo neko pričevanje Stare zaveze. Tudi v Novi zavezi najdemo nekaj podobnega, na primer, da dobro drevo ne daje slabega sadu in obratno, ali naj bi morda počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro. Morebiti so nam dandanašnji primerjave iz poljedelskega in vrtnarskega življenja nekoliko tuje, bistvo pa ostane isto. Tistim, ki so v preteklosti počeli zlo, tudi danes ne gre verjeti, da ne bodo šli po isti poti naprej. Komunisti so nam desetletja lagali, češ da živimo v demokraciji, čeprav o njej ni bilo sledu. Zakaj bi jim danes verjeli, saj še vedno vztrajno lažejo o tako imenovani dražgoški bitki. Nedavno mi je nekdo rekel: »Boste videli, da bodo levi poskušali goljufati tudi pri volitvah!« Seveda bodo. Če so lagali celemu svetu in obrekovali, samo da bi vrgli sedanjo vlado, jim nobena goljufija ne bo odveč, samo da bi se spet pririnili do korita. Po Sirahovem nauku presojajmo njih govorjenje in ravnanje in zraven pridno molimo, da bi večina našega naroda spoznala njihovo pokvarjenost in jih s svojim glasovanjem spavila tja, kamor že davno spadajo: na smetišče zgodovine.
