9. januar 2022 – nedelja Jezusovega krsta

GLEJTE, MOJ SLUŽABNIK, KI SE GA VESELI MOJA DUŠA

24

Iz 42,1-4.6-7

Razlog, zakaj je bil ne nedeljo Jezusovega krsta izbran prav ta odlomek iz “Knjige tolažbe”, ki je nastala v Babiloniji v času izgnanstva, nosi pa ime preroka, ki je živel skoraj dve stoletji poprej, je hitro jasen, če pozorno preberemo še drugo berilo in evangelij te nedelje. Trije sinoptiki (Matej Marko in Luka) skladno govorijo o Duhu, ki se je iz neba spustil na Jezusa, in o glasu, ki se je zaslišal iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« Isti glas se zasliši tudi o priliki Jezusove spremenitve na gori, toda to pot z dodatkom »Poslušajte ga!«

Kar zadeva literarno kritiko in zgodovino literarnih oblik, je odlomek Iz 42,1-4 prvi od štirih spevov Božjega služabnika, ki so raztreseni v “Knjigi tolažbe”. Tako glede vsebine kot oblike so organska enota in izhajajo iz samostojnega vira. Oseba, o kateri govori naše besedilo, je isti skrivnostni “Božji služabnik” (ébed Jahvé), o katerem govore ostala tri besedila, to je služabnik, ki trpi in umre za “mnoge” in s tem uresniči svojo usodo, ki je v resnici Jezusova usoda.

Važno je pri tem pojasniti odnose med “služabnikom” in Bogom. Pridevek “služabnik” ne pomeni nujno zaničevan družbeni položaj, ampak je pogosto častni naslov. Tako je prvi minister “služabnik” svojega kralja, h kateremu lahko vedno pride in je njegov prijatelj in zaupnik. Tako sta Mojzes in David imenovana “Božja služabnika” in Bog ju imenuje “moja služabnika”. Še bolj mnogoznačen pa je aramejski izraz talja (ne pozabimo, da so Jezus in apostoli govorili aramejsko). Ta izraz ne pomeni samo služabnika, ampak tudi “sina”, ki mu bo pripadlo vse gospodarjevo imetje, pa tudi  “jagnje”, ki je bilo najbolj pogosta daritvena žival.

S tem je ozadje Jezusovega krsta in glas iz nebes, ki je izjavil: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje,« pojasnjeno. Odnos Jezusa z Bogom (izbranec, sin, jagnje, predmet Božjega veselja, nosilec njegovega Duha) nam vsaj delno pomaga pri razumevanju skrivnostnega življenja Svete Trojice, kar nam je v celoti nedostopno.

Je pa tukaj še dvoje, kar moramo upoštevati tukaj in danes. Nadomestno trpljenje Božjega služabnika daje smisel našemu trpljenju, za katero včasih ne vidimo niti vzroka niti smisla. Namenimo ga sodelovanju Kristusovega trpljenja za odrešenje za “mnoge”. Drugo pa je, da se je uresničenje Božjega služabnika do Kristusovega krsta in odrešenja uresničevalo počasi skozi zgodovino. Naša možnost in tudi dolžnost je, da z molitvijo skrajšamo čas, ko bo Bog svoje in naše sovražnike pospravil na smetišče zgodovine.

image_pdfimage_print