Teološka razmišljanja

38

I. del
Verske resnice

b – Brezmadežno spočetje

Nauk o začetni brezmadežnosti Device Marije je razglasil za versko resnico papež Pij IX. dne 8. decembra 1854 takole: »Določamo …, da je bila blažena Devica Marija v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirne krivde.«* V izbiri besed: “madež” in “krivda” se jasno razvidi poseg Svetega Duha; dovoljujejo nam namreč razlagati, da Marija od prvega trenutka svojega življenja ni imela nobenega madeža nagnjenja do magije, do vedeževanja, posebno pa ne do nasilnosti v svojem značaju, ki bi ji ga lahko vtisnila sveta Joahim in predvsem sveta Ana, in ki jo vsi podedujemo iz dobe preadamitov in od Adama. Ker so pa teologi imeli v glavi neko drugo razlago, so v raznih prevodih drzno popravljali papeža in prav v definiciji namesto besede “krivde” pisarili: “greha”.**

* Izvirno latinsko besedilo definicije iz bule “Ineffabilis Deus”, glej v Denzinger-Schonmetzer, Enchiridion definitionum, No. 2803: » … definimus doctrinam quae tenet Beatissimam Virginem Mariam … ab omni originalis culpae labe praeservatam immunem, esse a Deo revelatam«.
** Glej npr. Anton Strle, Vera Cerkve, Dokumenti cerkvenega učiteljstva, Celje 1977, št. 479; angleški in francoski prevod v: Pius IX, Kije Manito — Ineffabilis Deus. Translation in Ojibwa … by Friderik I. Baraga, followed by English translation, suivi de la traduction française, Ljubljana 2000, str. 122 in 80. Isto v vseh novih Katekizmih katoliške Cerkve.

Kmalu po tej definiciji je bila posodobljena stara molitev »Tota pulchra es Maria«, katere verzi so se ponavljali, in ki smo jo vsi radi prepevali. V 2. verzu je odlično rečeno: »in izvirnega madeža ni na tebi«. V raznih prevodih pa si teologi niso mogli kaj, da ne bi za razlago ubogim vernikom po besedi “madeža” dodali še “greha”, kakor smo to že omenili na začetku tega članka.

Za zaključek pa še nekaj, kaj pravi o tem sama Blažena Marija, Kakor je po strogo znanstveni metodi zbiranja in razlage vseh virov in dokumentov o prikazovanjih Marije pastirici sv. Bernardki v Lurdu objavil znani profesor teologije René Laurentin*, je marca 1858 Marija rekla Bernardki, da je »Immaculada Counchetsiou« – Brezmadežno Spočetje. Ker so se krajevni duhovniki dobro spominjali, da je 4 leta poprej Pij IX razglasil, da je Maria brez madeža “spočeta”, niso nikoli mogli razumeti, kaj je hotela Marija reči, ko je o sebi rekla, da je brezmadežno “spočetje”. Treba je imeti pred očmi, da v francoščini (in italijanščini) beseda conception pomeni tudi koncept, zamisel, zasnova, pojmovanje, ideja. Morda pa je Marija hotela povedati, da si jo je Bog Oče zamislil kot ideal brezmadežnosti, saj je celo življenje, od spočetja do vnebovzetja bila brez katerega koli duševnega in duhovnega madeža.

*Glej René Laurentin, Lourdes. Cronaca di un mistero, Milano 1990, str. 321-324.

image_pdfimage_print