Žegnanjska nedelja

35

V Cerkvi na Slovenskem bomo v nedeljo, 31. oktobra 2021, obhajali žegnanjsko nedeljo.

Vsaka posvečena cerkev (župnijska in podružnična) kot svoj lastni slovesni praznik praznuje obletnico posvetitve, slovesni praznik naslova (zavetnika) in godove tistih svetnikov ali blaženih, katerih posmrtni ostanki so shranjeni ali pokopani v cerkvi. Praznično opravilo ob takem prazniku sta maša in molitveno bogoslužje.

Posvečena cerkev obhaja pravo obletnico posvetitve na sam dan posvetitve oz. na nedeljo prej ali pozneje, če je to ena izmed navadnih nedelj. Obletnica posvetitve cerkve se sicer obhaja na najbližji dan, ki ni praznik ali slovesni praznik. Tiste cerkve, ki obletnice posvetitve (več) ne poznajo, obhajajo obletnico posvetitve v nedeljo pred praznikom vseh svetih, torej na žegnanjsko nedeljo. Ta dan smejo za obletnico posvetitve izbrati tudi druge posvečene cerkve (zlasti starejše). Priporoča se, da se krajevno občestvo za prvo ali drugo možnost obhajanja tega praznika odloči za stalno.

Ima pa žegnanjska nedelja svoje zgodovinsko ozadje, ki sega tja v 15. stoletje. Število žegnanj je bilo veliko, saj jih niso praznovale samo župnijske cerkve, ampak tudi podružnice. Na teh žegnanjiih se je dogajalo tudi “mnogo slabega”, kar nam zgodovrno oriše Primož Trubar: »Plešejo, pijančujejo, bijo inu čestu z beticami, z rantami, s kotli, s kamenam inu z meči vmej sebo odpustke dile.« Državne oblasti so na razne načine poskušale te zlorabe preprečiti. Eden od teh poskusov je bil tudi prenesti ta posamezna praznovanja na skupno nedeljo, iz katere se je pozneje razvila žegnanjnska nedelja.

image_pdfimage_print