Ptujska gora

(nadaljevanje)

Notranjost ptujskogorske cerkve

Pri glavnem vhodu najprej obstanemo v križasto rebrastem obokanem predprostoru pod zvonikom in pod korom. Troje v gotski obliki narejenih odprtin veže ta temačni prostor s cerkvijo, ki je polna svetlobe. Naš pogled mikajo predvsem sloki stebri, menjajoči se z ogromnimi, do vrha stene segajočimi okni. Do skrajnosti živahna stebriščna dvorana se odpira pred gledalcem. Njena izrazito podolžna smer vodi naše oko k najvažnejšemu mestu v tem prostoru, k velikemu oltarju. Prostor, kjer oltar stoji, je za eno stopnico dvignjen od ostale cerkve. Sestavljen je iz dveh ločenih delov: prvi je oltar v ožjem smislu – oltarna miza s tabernakljem; za oltarjem je pa na steno naslonjen oltarni nastavek. Med oltarjem in nastavkom je prehod. Oltarna miza je od tal zidana, tabernakelj pa je lesen, okrašen s štirimi angeli, od katerih dva nosita kadilnice, ostala dva pa držita v rokah srce in sidro. Tabernakelj je bil izdelan sredi 19. stoletja. Prostor pred oltarnimi stopnicami je ograjen s kovano ograjo, ki služi za obhajilno mizo. Oltarni nastavek je iz marmorja, izdelan v baročnih oblikah prve polovice 18. stoletja. Na visokem podstavku, ki dviga glavni del toliko, da tabernakelj ne zakriva pogleda nanj, je strnjena stena poživljena s stebri in z vodoravnim ogredjem, ki je nad sredino vzvalovljeno. Med stebri je v sredi izrezana vdolbina, v kateri se nahaja že opisana milostna podoba. Na desni in levi ob stebrih stoji angel s kadilnico iz belega marmorja. Spodnji del oltarnega nastavka je postavljen na širino od južne do severne stene. Na straneh nad zunanjimi stebri so krasne rokokojske vaze. Srednji del oltarja pa se dvigne pred srednjim oknom še višje, da okno zakrije. Glavna stebra ali pilastra imata spodaj polžast zavoj, ki kaže klečečega angela, na zgornjih koncih pa nosita dva angela cvetlični vazi. Vrh nastavka je valovit. V vdolbini nad milostno podobo se nahaja skupina Boga Očeta, obdanega od angelov in krilatih glavic. Pod tem gornjim svodom je pritrjen baldahin z zavesami nad milostno podobo. Na desni in levi pred oltarjem stojita srebrna angela; to sta nosilca večne luči.

Ob zaključku južne ladje ob glavnem oltarju je v mnogokotnem prostoru oltar Žalostne Matere božje. Je lesen in narejen v gotskem slogu; je iz novejše dobe in ne predstavlja posebne umetniške vrednosti. Na oltarju so kipi Žalostne Matere božje z mrtvim Jezusom v naročju, sv. Magdalene in sv. Veronike.

Malo nazaj od tega oltarja je na steber naslonjen oltar sv. Sigismunda. Dal ga je postaviti že omenjeni Žiga Dobrniški leta 1429. Glavni kip predstavlja sv. Sigismunda, stranska pa sv. Barbaro in sv. Erazma. Oltarna miza je tridelni nastavek s kipi, ki so vsi iz gotske dobe. Nad glavno oltarno podobo je slika sv. Florijana iz srede 17. stoletja. Blizu tega oltarja je tudi nagrobna plošča Žige Dobrniškega.

Ob naslednjem ladijskem stebru je lesen oltar Brezmadežne. Predstavlja dober primer tako imenovanih zlatih oltarjev 17. stoletja. Spodnji tridelni del krase kipi Brezmadežne, sv. Joahima in sv. Ane. Nad glavnim kipom pa predstavlja slika beg v Egipt.

Nekako prižnici nasproti je bila gotski cerkvi prizidana ob koncu 17. stoletja baročna kapela v čast sv. Frančišku Ksaveriju: spomin na kugo, ki je leta 1682 v treh mesecih pomorila v trgu in okolici okrog sto ljudi. Leseni, bogato izrezljani in pozlačeni oltar za to kapelo je napravil mariborski podobar Krištof Reiss. V sredi je slika sv. Frančiška Ksaverija kot zaščitnika pred kugo. Spodaj je prizor nalezljive kužne bolezni, v središču je upodobljen indijski poglavar, ki gleda, kako angeli prinašajo na oblakih sv. Frančiška Ksaverija, da ustavi kugo na otoku Manaar. Povod za zidanje kapele je dal vikar Jurij Žnidaršič; leta 1682 je pridigal vernikom o tem gorečem apostolu in čudodelniku in jih pozival, naj se zaobljubijo temu svetniku, da bi Bog odvrnil šibo kuge.

Pod korom sta dva oltarja. Južni oltar sv. križa ima leseno ogrodje, v njem pa Križanega nad vernimi dušami v vicah. Ob križu sta kipa Žalostne Matere božje in sv. Janeza, na straneh pa kipa sv. Boštjana in sv. Roka.

V severni cerkveni ladji je stebru, ki sledi prižnici, prislonjen kamniti gotski oltar Matere božje, ki po svoji obliki popolnoma odgovarja oltarju sv. Sigismunda. V srednji vdolbini je kip sedeče Marije z Detetom. Na podstavku oltarja sta upodobljena dva klečeča plemiča, s sklenjenimi rokami, ustanovitelja tega oltarja iz rodbine Stubenberških. Ob straneh sta kipa sv. Katarine in sv. Andreja. Vidi se, da je vse te kipe izdelala ista delavnica kot milostno podobo na glavnem oltarju. Podobno kakor oltar sv. Sigismunda je tudi ta oltar dobil sredi 17. stoletja zgornjo sliko priprošnjice zoper kugo, sv. Rozalije.

Ob naslednjem stebru proti vzhodu je oltar iz konca 17. stoletja. V glavni vdolbini je kiparska skupina sv. Družine, nad njo pa kip Boga Očeta.

Na koncu severne ladje je oltar loretske Matere božje, lesen izdelek iz srede 17. stoletja s kipom loretske Marije v sredi, s kipi sv. Jakoba in sv. Nikolaja ob straneh, ter s sliko sv. Frančiška Borgia nad glavnim oltarnim kipom. Vsi kipi so iz istega časa kot oltar sam; le kip sv. Jakoba, ki je kamnit, je prvoten in spada v vrsto izdelkov delavnice, ki je ustvarila milostno podobo.

Razen oltarjev ima ta cerkev več kosov pomembne cerkvene opreme, med katerimi se odlikujejo prižnica in dvoje spovednic, dragoceni leseni izdelki baročnega umetnega rezbarstva iz srede 18. stoletja.

Ob velikem oltarju so ohranjeni v steno vdelani sedeži, ki so jih rabili pri slovesnih službah božjih duhovniki. Predstavljajo izredno lep izdelek gotske umetnosti. Podobni, vendar ne tako bogato okrašeni sedeži so bili prvotno tudi ob stranskih oltarjih na konceh stranskih ladij. Bili so pozneje odstranjeni in nadomeščeni z omarami.

Na koncu južne stranske ladje, kjer je sedaj oltar Žalostne Matere božje, je stal do 18. stol. baldahinski oltar Marijinega oznanjenja. Oltar je do 1. 1955, ko so ga zopet namestili v cerkvi, stal zunaj cerkve pri zakristiji. Postaviti ga je dal celjski grof Friderik II. Prvotna gorska skupina Marijinega oznanjenja stoji sedaj na oltarni mizi tako, da je med angelom in Marijo baročen kip sv. Antona Padovanskega. Nad oltarjem je baldahin ali streha iz kamna, ki sloni na štirih osmerokotnih stebrih, katerih konci so okrašeni s figurami – angel, ki nosi grb Celjanov, potem dve plazeči se figuri, ki lasata ali uhljata bradato glavo. Na vrhnjem delu ob strani so na oglih strešice, ki kažejo na to, da so prvotno te ogle krasili svetniški kipi. Ta oltar je zopet odličen izdelek gotske umetnosti.

Ob koncu 17. stoletja so jezuiti vso cerkev po enotnem načrtu nanovo opremili s kipi. Na štiri gotske podstavke v svetišču so postavili glavne svetnike svojega reda: ustanovitelja Ignacija, misijonarja sv. Frančiška Ksaverija, patrona mladine sv. Alojzija in sv. Stanislava Kostka. V krog svetnikov, katerih češčenje so jezuiti pospeševali, spada tudi sv. Janez Nepomuk, čigar kip stoji ob stebru nasproti prižnice in je iz 18. stoletja. Ob stenah pa so razstavili na baročnih podstavkih z napisi kipe Marijinih sorodnikov. Ob moški strani navzdol so: Kleofa kot škof, sv. Marija Kleofova, sv. Joahim in sv. Elizabeta, mati Janeza Krstnika. Na ženski strani navzgor pa so: sv. Jožef, rednik Jezusov, sv. Caharija, sv. Ana in sv. Janez Krstnik.

Pevski kor se nahaja nad vhodno lopo in kaže lesen, na kovanih oporah sloneč pomol z letnico 1696; znamenje, da je bil ta kor postavljen po požaru. Orgelska omara je iz istega časa in se spredaj zapira s poslikanimi krili, ki odprta kažejo Marijino oznanjenje, zaprta pa sv. Cecilijo in Davida kot patrona cerkvene glasbe.

Krstni kamen se nahaja v kapeli sv. Frančiška Ksaverija in sestoji iz marmornatega podstavka ter rezbarsko dobrega nastavka iz konca 18. stoletja. Takrat je Ptujska gora postala župnija.

Izmed lestencev je prav lep oni iz brušenega stekla v Ksaverijevi kapeli. Je iz baročne dobe. Dragocen pa je bronasti lestenec iz konca srednjega veka, ki visi pod korom in ima na vrhu kip sedečega leva, spodaj pa se končuje z levjo glavo.

Da je bila cerkev nekdaj vsaj deloma okrašena tudi s stenskimi slikami, dokazujejo ostanki takih slik ob koru in na koru na južni strani. Med korom in prvim oknom je ostanek slike sv. Krištofa, ki je zavzemala skoraj vso višino stene nad pritličjem. Desno od te slike na koru je bil odkrit drug odlomek fresk, kjer je razločen stoječ svetnik-škof. Po tej sliki lahko opredelimo freske v drugo polovico 15. stoletja.

Posebnost romarskih cerkva so votivne slike, ki jih verniki v zahvalo in iz obljube poklanjajo milostnim krajem in podobam. Na Ptujski gori je precej takih slik, ki visijo po cerkvi, zlasti pri glavnem oltarju. Vendar ni med njimi takih, ki bi vzbujale posebno pozornost ali ki bi imele posebno umetniško in kulturno vrednost.

Vse pozornosti vredna sta dva nagrobna spomenika, ki sta ozko zvezana z zgodovino cerkve: Nagrobna plošča prvega kaplana Nikolaja je v tlaku ob oltarju sv. križa pod korom. Narejena je iz belega pohorskega marmorja. Napis z gotskimi črkami v latinskem jeziku se glasi po naše: »V sredo po kvatrni nedelji v postu leta 1424 je umrl spoštovani mož in gospod Miklavž, mašnik in kaplan sv. Marije na Ptujski gori.« Spomenik je izrazit primer za prva desetletja 15. stoletja. Nagrobna plošča Žige Dobrni- škega pa je narejena iz rdečega salzburškega marmorja in predstavlja plemiški nagrobnik tedanjega časa. V notranjem polju je grb, obdan z bujnim akantovim listjem. Obrobni okvir pokriva napis v nemškem jeziku in gotskih črkah. Napis se po slovensko glasi: »Leta 1429 po Kristusovem rojstvu je bil tu pokopan po milosti božji plemeniti in hrabri vitez Žiga Dobrniški iz Šaleške doline. Naj počiva v miru.«

Zakristija je prizidana cerkvi na severni strani ob svetišču. Vrata so obita s težko pločevino, vidijo se še ostanki gotske ključavnice. Podboji so kamniti, z listnatimi okraski in s križno rožo na vrhu. Zakristija je precej prostorna in obokana z gotskim stropom. Mizarska oprava je iz srede 18. stoletja. Kamniti umivalnik v zakristiji je iz konca 17. stoletja.

image_pdfimage_print