5. september 2021 – 23. nedelja med letom

PREROK NAPOVEDUJE OBUPANIM IZREDNA BOŽJA ZNAMENJA

17

(Iz 35,4-7a) TUKAJ

S prerokom Izaijem smo se v letošnjem bogoslužnem letu že nekajkrat srečali, vendar vedno z besedili, ki spadajo v drugi del po njem imenovane knjige, ki ji pravimo “Devteroizaija”, ki pa s prerokom samim neposredno nima nič opraviti, saj je deloval med leti 740 in 700 pred Kr., babilonsko izgnanstvo, kamor spada “Devteroizaija” pa je bilo v letih 597 do 539 pred Kr. 

Da bo pa zadeva še malo bolj zamotana, so natančne vsebinske in jezikovne raziskave pokazale, da tudi prvi del Izaijeve knjige (pogl. 1-39,8) ni v celoti iz časa, ko je živel veliki prerok. Imamo kar dva odlomka, ki spadata v razdobje po babilonskem izgnanstvu, ko so se pregnanci že vrnili v svojo domovino, torej v čas po letu 520 pred Kr. Prvi tak odlomek imenujemo “velika apokalipsa” in obsega naslednje misli: Sodba nad svetom (24,1-23), Rešitev in blaginja  (25,1-12), Hvalnica veličastni Božji zaščiti (26,1-21) ter Izraelovi sovražniki bodo kaznovani, Izraelov ostanek pa rešen (27,1-13).  Drugi, nekoliko krajši odlomek, pa imenujemo “mala apokalipsa”, ki razvija naslednje misli: Uničenje narodov in maščevanje Božjega ljudstva (34,1-17) ter Prihodnja blaginja obnovljenega Siona (35,1-10). In prav ta zadnja napoved, sicer malce okrajšana, je besedilo prvega (starozaveznega) berila 23. nedelje med letom. Vsebinsko gre za dan maščevanja Boga samega nad narodi in v korist Izraela. Vendar napoved ozdravljenja slepih, gluhih, hromih in nemih jasno kaže, da ne gre za nekakšno politično maščevanje, ampak za nekaj, kar je v zvezi s dokončnim preoblikovanjem sveta. Izraz »Glejte, vaš Bog« namreč pove, da je po starozaveznem pojmovanju odnosa Bog-človek, vse stvarstvo Božja last. Bog vodi vse stvari in vsaki daje tisti pomen, ki jo vključuje v njegov načrt poslednjega časa. Čeprav je naša podoba sveta različna od starozavezne, tudi mi priznavamo različne vzroke, predvsem naravnega, znanstvenega, ekonomskega, političnega in socialnega značaja. Vprašanje je, kje je ostal Bog. Je v današnji podobi sveta zanj zmanjkalo prostora? Seveda ga je zmanjkalo, saj se človek na podlagi odkritij počuti vedno bolj boga, ki so ga trije totalitarni režimi, fašizem, nacizem in komunizem pripravili do tega, da skuša določati ne samo, kako bodo ljudje živeli, ampak kdo bo sploh živel (glej nacistični genocid Judov ali stotine morišč v Sloveniji), pa še tistim, ki jim bodo milostno dovolili živeti, bodo predpisovali, kako smejo misliti (glej grožnje slovenske levice, ki obljublja pobiti vse, ki drugače mislijo kot oni, če pridejo spet na oblast). Tak svet brez Boga ne zadošča kristjanu, ki se mora zavedati, da je vse to le obcestni kamen na poti prehoda v Božje povračilo, za katero je treba vsakodnevno moliti in prositi, naj pride čimprej, kakor nas je naučil Kristus: »Pridi k nam tvoje kraljestvo!«

image_pdfimage_print