22. avgust 2021 – 21. nedelja med letom

OSTATI HOČEMO ZVESTI BOGU

36

(Joz 24,1-2.15-17.18) TUKAJ

Z Jozuetovo knjigo se v vsem triletnem krogu nedeljskega bogoslužja Božje besede srečujemo samo dvakrat. Štejemo jo med zgodovinske knjige, saj na prvi pogled popisuje zgodovino izraelskega osvajanja obljubljene dežele, kar bi nas prav lahko zavedlo, da bi jo brali kot sodobne zgodovinske knjige in poskušali spraviti njene pripovedi v nek časovni red. To bi nas ne pripeljalo nikamor, še več, povzročilo bi zmedo. Judovska tradicija je izhod iz Egipta, dolgoletno potovanje po pustinji ter zavzetje Kanaana gledala kot Božji poseg v zgodovino in prihod Izraelcev v deželo, ki jim jo je Jahvé obljubil, je zakjuček tega Božjega daru. Božji dar, ki je bil obljubljen že očakom in potem slovesno obnovljen pod Mojzesovim vodstvom na Sinaju, je končno postal resničnost. Toda Kanaan ob njihovem prihodu ni bil prazen in ga je bilo treba zavzeti, preden so ga lahko uživali kot svojo deželo, potem pa tudi naseliti, kar ob izraelski rodovni razdeljenosti ni bila enostavna naloga.

Tako je tudi vsebinsko urejena Jozuetova knjiga: najprej kratek uvod, ki poveže novo obdobje, ki je nastalo po Mojzesovi smrti in Božjo določitev Jozueta z Mojzesovega naslednika, nato na dva dela: prvi opisuje osvajanje dežele Kanaan, drugi pa njeno razdelitev med izraelske rodove. V obeh se je Jozue izkazal ne le za enega največjih vojskovodij starih časov, ampak tudi za spretnega politika, saj je s Kanaanci, ki so živeli v ravnini sklenil uspešne pogodbe in so z Izraelci v glavnem sobivali, mesta pa je pustil pri miru razen občasnih prask in so osvojitve ostale njegovim naslednikom (mimogrede: vemo, da je bil Jeruzalem v rokah Jebusejcev še do kralja Davida, ki ga je dokončno osvojil šele čez dobri dve stoletji).

Jozuetova knjiga je v bistvu junaška zgodovina zasedbe obljubljene dežele. Zasedba je v knjigi prikazana kot dejanje celotnega Izraela, čeprav je v resnici bilo to zaporedje osvajalnih pohodov in premikov posameznih rodov ali samo delov rodov. Ob sklenitvi prej omenjene pogodbe s Kanaanci, ki so bivali izven mest, so obhajali v Sihemu posebno bogoslužje zaveze, ki ga opisuje nedeljski odlomek. Središče vsega pa je ponovna obljuba Izraelcev, da bodo ostali zvesti veri v enega Boga in se ogibali vseh malikovalskih vplivov.

Kaj nam ima povedati Jozuetova knjiga in posebno nedeljski odlomek za naš čas? Zdi se, da je med Izraelci in nami kar nekaj podobnosti. Od kod smo prišli, je nejasno – vedno manj velja domneva, da od nekod izza Karpatov. Vsekakor smo se morali potruditi, da smo si osvojili pokrajino, ki je zdaj naša, pa je bila takrat veliko obširnejša. S pokristjanjenjem smo tudi mi sklenili zavezo z Bogom, ki smo jo zvesto držali dolga stoletja. S prodiranjem komunizma dolga desetletja in njegovih naslednikov, ki so nam večinsko vladali zadnjih trideset let, se je začel odpad od zaveze. Ko zadnje leto in pol vidimo, da za nas naredi nekaj le vlada, ki spoštuje Božje zapovedi, ostale pa samo ropajo in kradejo, je čas da se vprašamo, kako jo podpiramo pri njenem požrtvovalnem delu. Saj pravi Jezus, da molitev gore prestavlja, pa ne bo onemogočila tistih, ki že zdaj grozijo, da bodo, če pridejo nazaj na oblast, pobili vse, ki so drugačnega mišljenja kot oni.

image_pdfimage_print