23. maj 2021 – binkošti

NAPOLNJENI S SVETIM DUHOM SO VSI ZAČELI GOVORITI

70

(Apd 2,1-11) TUKAJ

Kakor mnogokrat sem nam tudi tukaj pri razlagi svetopisemskega besedila zastavlja vprašanje, ali imamo pred seboj zgodovinsko poročilo, ki je nastalo vsaj istega leta Kristusove smrti in vstajenja, ali pa gre za nek svoboden sestavek, v katerem je Luka orisal podobo začetka Cerkve. Svetopisemska znanost seveda lahko ugotovi, da je tukaj zelo velika verjetnost, da ne gre za zgodovinsko poročilo, ampak za svoboden opis nastanka Cerkve, ni pa mogoče tukaj razložiti celotnega postopka raziskave, ker nam manjkajo potrebna predznanja, na primer znanje biblične grščine. Treba je pač verjeti tistim, ki so sposobni take raziskave. Saj končno tudi verjamemo, da svetloba potuje od sonca do nas 8 minut, čeprav tega nismo sposobni sami raziskati.

Pripoved o prihodu Svetega Duha je vezana na praznovanje judovskih binkošti. Razdelimo jo lahko takole: najprej je opis tega, kar se je zgodilo »na istem kraju« (1-4), nato imamo posledice v zunanjem svetu (4-11), kamor je od vrstice 9 dalje vključen tako imenovani “seznam narodov”. Nato sledi Petrova pridiga, ki pa ni več predmet binkoštnega berila.

Delo, ki ga je začel Kristus, se zdaj uresničuje.

“Ko je prišel binkoštni dan”: binkošti so bile judovski praznik, ki so ga praznovali petdeset dni pa veliki noči in je v začetku bil praznik žetve, od 2. stoletja po Kr. pa praznik Postave, sprejete na Sinaju. V tradiciji judovske Postave je legenda, da je “Božji glas” odmeval v 70 jezikih ljudstev, tako da so lahko vsi slišali deset zapovedi v svojem jeziku. Očitno je med to legendo in “seznamom narodov” v Apostolskih delih neka sorodnost.

“… so bili vsi zbrani na istem kraju”: “vsi” pomeni učence na splošno, ne le apostole. Tudi kraj je neznan. Trditev, da se je to dogajalo v dvorani zadnje večerje, nima nobene osnove. V prejšnjem poglavju (Apd 1,12) je omenjeno zgolj, da so po vnebohodu stopili v gornje prostore hiše, kjer so se zadrževali apostoli in žene z Marijo. To pa z binkoštmi nima nobene zveze, saj je od vnebohoda do binkošti minilo vsaj 10 dni (vmes je bila tudi izvolitev Matija za apostola namesto Juda Iškariota), ali pa celo 50 dni, če upoštevamo Lukovo poročilo, da je bil vnebohod v noči, ki je sledila jutri vstajenja (prim. Lk 24,50-52). Pa tudi prostora za “vse” tam ne bi bilo.

“Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar”: ta opis prihoda Svetega Duha je toliko bolj primeren, če upoštevamo, da imajo tako v hebrejščini kot v grščini veter, pihanje, dih in duh isto tematsko korenino (prim. 1Mz 2,7: Bog je v človekove nosnice dahnil življenjski dih; Jn 3,8: veter veje, kjer hoče; 20,22: je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha«).

“Prikazali so se jeziki, podobno plamenom”: to, kar prihaja z neba in še nima imena, se pokaže kot neka svetlobna oblika, plameni, ki se razdele na navzoče. Podoba jezika je namig na dar jezikov.

“Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom”: končno je tukaj ime tistega, ki prihaja. Njegovo delo je, da učenci govore “jezike”. Ni jasno, ali misli Luka tukaj na sposobnost govoriti tuje jezike, ali gre za glosolalíjo (glej prejšnjo nedeljo).

“Pobožni možje iz vseh narodov pod nebom”: tu ne gre za romarje, ki so prišli v Jeruzalem za praznik, ampak za Jude iz diaspore, ki so se vrnili v Jeruzalem, da bi tu preživeli svojo starost. Njihov seznam je Luka predelal po svoje, Judeja, Krečani in Arabci pa so bili dodani pozneje.

Ob tem odlomku je treba poudariti dvoje. Najprej: binkošti nadaljujejo Kristusovo delo. Tudi danes. Zato je uporaba darov Svetega Duha, ki je pravica vsakogar, ki je bil pri birmi, v današnjih časih toliko bolj nujna, saj se kot “drugorazredni” srečujemo z mnogimi problemi, ki jih sami ne znamo razrešiti. Drugo pa je, da prvo Cerkev nikakor niso sestavljali mladi; nasprotno, težišče je bilo na starih. Prav je, da se danes poudarja pomen mladih, toda nikakor na račun starih. Mladi imajo ideje in navdušenje, stari pa izkušnje in modrost (in dostikrat tudi denar). Šele takrat, ko bodo upoštevali drug drugega, bomo mogli govoriti, da Cerkev res napreduja. Vse drugo pa je samo cepetanje na mestu, kar je voda na mlin sovražnikov.

image_pdfimage_print