24. januar 2021 – 3. nedelja med letom, nedelja Božje besede

NINIVLJANI SE SPREOBRNEJO

30

(Jon 3,1-5.10) TUKAJ

Jonova knjiga nastopa v bogoslužju samo enkrat v vseh treh krogih nedeljskega bogoslužja, namreč na 3. medeljo med letom v letu B. Štejemo ga med male preroke, male ne zato, ker bi bili nepomembni, ampak zato, ker so njihovi ali njim pripisani spisi kratki v primerjavi s kakim Izaijem, Jeremijo ali Ezekielom. Glede preroka: ime pisca Joná, ki ima v hebrejščini naglas na zadnjem zlogu, namreč pomeni Golob. S tem si pa ne moremo kaj dosti pomagati, saj iskati določenega Joná v hebrejščini je isto, kot iskati določenega Goloba v slovenščini, če poznamo samo njegov priimek. Edino vzporednico imamo v Drugi knjigi kraljev (14,25), kjer je omenjen Joná ben Ámitaj, ki je živel v času kralja Jeroboama II. (788-747 pred Kr.), kar bi se skladalo z omembo v nedeljskem odlomku: »Ninive pa so bile veliko mesto pred Gospodom …« (3,3), saj so Ninive doživele svoj zadnji razcvet pod Sanheríbom okrog leta 700 pred Kr., leta 612 pa so bile že razrušene, kar je pomenilo njihov propad. S tem pa vprašanje pisca ni rešeno. Jezik Jonove knjige, njeno besedišče in druge podobne karakteristike namreč postavljajo nastanek knjige tja v dobo po vrnitvi iz babilonskega izgnanstva, torej kakih 300 let po omenjenem možnem piscu, kar pomeni najmanj, da je bil njegov spis v tem času pošteno predelan.

Za razliko od drugih preroških knjig ima Jonova samo tri prizore, v njih pa se prerok ne obnaša posebno lepo. V prvem prizoru ga Bog pošlje v Ninive oznanjat pokoro, pa se ustraši in skuša na ladji pobegniti v Taršiš. Mornarji ga imajo za krivca viharja in ga vržejo v morje, kjer ga pogoltne velika riba in ga po treh dne izvrže na kopno. Te zgodbe o ribi seveda ne jemljemo dobesedno, kot tudi v naših basnih, kjer se pogovarjata lisica in jež, iščemo neko sporočilo, nek moralni nauk. Tukaj je: Bog ne odstopa od svojega načrta in najde pot, da ga uresniči. Jona ponovno pošlje v Ninive in tam njegovo grožnjo sprejmejo, se spokorijo in mestu je prizanešeno. V tretji zgodbi (ki jo nedeljski odlomek opušča) je pa Jona zaradi tega užaljen in se začne pričkati z Bogom, nakar mu Bog razloži smisel vse zgodbe. Bog namreč podeljuje svoje usmiljenje vsem ljudem brez razlike in nihče ne sme postavljati Božjega kaznovalnega sporočila poganom proti Božjemu razodetju usmiljenega Boga. Božja odrešilna volja ne velja samo za bodočnost, ampak deluje že v sedanjem času. Popolnoma je pa tudi jasno, da se Božje usmiljenje ne uresničuje pod pogojem, da bi pogani morali postati del izvoljenega ljudstva

Nedeljski odlomek nam govori o trojnem spreobrnjenju. Najprej se spreobne prerok, ki namesto prvotnega odklanjanja sprejme svoje poslanstvo oznanjevanja pokore. Nato se na prerokovo oznanilo spreobrnejo Ninivljani, ki začno delati pokoro v skladu s prerokovim oznanilom. In končno, se spreobrne (po človeško govorjeno) tudi Bog, ko svoj kaznovalni načrt zaradi pokore Ninivljanov umakne.

In nauk te starozavezne zgodbe za nas tukaj in zdaj? Delajmo pokoro tudi če ne čutimo nobene krivde, da bi Bog umaknil od slovenskega naroda šibo nasilnega in nesposobnega levičarstva, ki jo nalaga zaradi moralne pokvarjenosti njihovih morilskih idejnih prednikov.

image_pdfimage_print