17. januar 2021 – 2. nedelja med letom

GOVORI, GOSPOD, TVOJ HLAPEC POSLUŠA

11

(1Sam 3,3-10.19) TUKAJ

Sicer imamo po stari slovenski navadi še vedno jaslice tja do svečnice, vendar smo v bogoslužju s prejšnjo nedeljo Jezusovega krsta zaključili božični čas. Z drugo nedeljo med letom se začenja vmesni čas med božičnim in postnim časom, ki se bo letos začel na pepelnico, 17. februarja. Prve nedelje med letom v bogoslužju ne praznujemo, ker se vedno umakne prazniku Jezusovega krsta.

Starozavezno nedeljsko berilo je iz Prve Samuelove knjige in nas popelje v čas, ko se v Izraelu končuje razdobje sodnikov, torej v 11. stoletje pred Kristusom. Ključna oseba v odlomku je poznejši prerok Samuel, tedaj še deček v svetišču v Šilo. Šilo je bil kraj v pokrajini Samariji, kakih 32 km zračne črte severno od Jeruzalema. Tam so Izraelci po zavzetju Kanaana postavili sveti šotor s skrinjo zaveze, kar je bilo njihovo edino osrednje svetišče. Samuela je njegova mati Ana, ki je bila dolgo nerodovitna, zaobljubila službi templju in ga že kot dečka pripeljala v Šilo, kjer je služil pod vodstvom in varstvom duhovnika Élija. In tu se začenja zgodba nedeljskega berila. Časa ne moremo natančneje določiti, bilo pa je to okrog leta 1070 pred Kr. Deček Samuel, ki spi v templju, sliši, da ga nekdo kliče in takoj teče k Éliju, češ da ga je klical. Éli seveda ne ve nič o tem in ga pošlje nazaj spat. Zadeva se ponovi še dvakrat in tedaj Éli spozna, da je dečka klical Bog. Pouči ga, kako naj odgovori, če bi se klic še ponovil. In ko se to zgodi, Samuel odgovori, kot je bil poučen: »Govori, Gospod, kajti tvoj hlapec posluša.« Nedeljski odlomek potem iz neznanih razlogov preskoči napoved, ki jo je Bog razodel Samuelu, da bo namreč kaznoval Élijevo družino zaradi njegovih sinov, ki sta grešila, pa ju ni posvaril. To je Samuel Éliju zjutraj tudi povedal in ta je napovedano kazen sprejel z besedami »On je Gospod. Naj stori, kar je dobro v njegovih očeh.« Naš odlomek se končuje z ugotovitvijo, da je Samuel rastel in Gospod je bil z njim in ni pustil, da bi se katera njegovih besed ne izpolnila (dobesedno: padla na tla). Zato je ves Izrael, od severa do juga (dobesedno: od Dana do Beeršébe) spoznal, da je Samuel potrjen za preroka in Bog se je ponovno prikazoval v Šilu in se razodeval Samuelu.

Ob tem klicu Samuela za preroka se je treba spomniti, da je vsak kristjan pri krstu prejel tudi preroško službo, kar po razlagi nadškofa Turnška pomeni, da preroško službo izpolnjujemo tako, da smo priče vere v vsakdanjem življenju; da vedno bolj sprejemamo Kristusovo besedo in jo živimo sredi sveta; da smo živi evangelizatorji, kjerkoli delujemo. Pa tudi Božje klice je treba sprejemati, kot ga je sprejel Samuel. Treba pa se je zavedati, da je klic, kot je bil dan Samuelu, izjema in da Bog kliče tudi in predvsem po znamenjih časa. Moramo se vprašati, kaj hoče Bog, na primer, povedati z epidemijo Covida-19. Zahteva po našem pričevanju sredi naraščajočega brezboštva je gotovo ena bistvenih. In proti nasilju, ki ga je ves svet poln in ga tudi v Sloveniji gledamo dan za dnem. Ne čakajmo, da nas bo Bog poklical “v spanju”, saj nas je že poklical pri krstu. Dodajmo svoje z zgledom in molitvijo, ki gore prestavlja.

image_pdfimage_print