Kristjani na Zahodu: od marginalizacije do naraščajočega nasilja

Peter Merše

69

Ko ključnik, ki poziva k zažigu duhovnikov, postane »trending« na Twitterju, je prišel trenutek, da se zamislimo nad situacijo, v kateri se je v Zahodni civilizaciji znašlo krščanstvo. Gre za nadgradnjo trenda, ki ga beležimo skozi leta: sovraštvo, napadi na duhovnike in uničevanje cerkva v naši družbi postaja vse bolj pogosto. Napadi pa ne prihajajo samo s strani radikalnih islamistov, ampak tudi radikalne levice.

Poleg institucionalnih napadov, napadov sovražnih skupin in posameznikov pa se krščanstvo na Zahodu sooča še z enim izzivom – zaradi vse manjše vernosti se vse več cerkva zapira in spreminja namembnost – hiše molitve in bogoslužja postajajo pisarne, domovi, restavracije in »objekti splošnega druženja«.

Na dan, ko je papež Frančišek za blaženega razglasil brata Juana Eliasa Medino in 126 drugih mučencev španske državljanske vojne, je na španskem Twitterju med »trending« ključnike prišel tudi poziv k zažiganju duhovnikov. Juan Elias Medina (umrl 1936 star 33 let) je, tako kot 126 drugih mučencev iz Cordobe, dal življenje za svojo vero. Glede na pozive nekaterih španskih marksističnih skupin pa utegne mučeništvo zaradi vere doleteti še kakšnega kristjana.

Ko je poziv k zažigu duhovnikov »“rending”

FuegoAlClero, v prevodu: “ogenj nad duhovnike” je ključnik, ki je prejšnji teden v Španiji prišel celo v kategorijo “Trending”. Kljub več tisoč pritožbam in jasnemu kršenju smernic skupnosti, ga z družabnega omrežja niso odstranili. Gre za isto družabno omrežje, ki sicer cenzurira predsednika Trumpa in mnoge objave pro-life organizacij.

V Španiji gre za razgreto debato okoli radikalne šolske reforme, ki uvaja nadzor nad verskim poukom v šoli in močno omejuje financiranje zasebnih šol v Španiji, v katerih se šola okrog 30 % španskih šolarjev, zaradi česar mnogim grozi zaprtje. Katoliška Cerkev ni edina, ki nasprotuje reformi. Ta predvideva tudi ukinitev večine šol s prilagojenim programom in integracijo učencev v redne šole. Je pa Cerkev najbolj na udaru.

Skupina “Hčerke čarovnic, ki jih niste uspeli zažgati” je denimo pozvala k zažiganju cerkva z zapisom: »Edina cerkev ki razsvetljuje, je cerkev v plamenih«. Da s takšnimi pozivi ni šale, dokazuje množica v praksi izvedenih napadov, ki smo jim bili priča v zadnjem času. V letu 2019 je bilo napadov na kristjane zgolj v Španiji 75, pri čemer Španija niti ni najbolj problematična država.

V letu 2019 samo v Evropi 595 napadov na kristjane

Po vsej Evropi je bilo v letu 2019 zabeleženih 595 napadov na kristjane, največ, 144 v Franciji, kjer je v večini primerov šlo za uničevanje cerkva. Nemčija je zabeležila 81 napadov, Španija 75, Italija pa 70 napadov usmerjenih proti kristjanom. 459 od omenjenih 595 primerov obravnava napad na premoženje oz. cerkve, v 80 primerih je šlo za napade na ljudi. Iz Slovenije sta bila sporočena dva incidenta poškodovanja cerkva.

Svetovne številke so drastično hujše. Po podatkih World Watch Lista je dnevno zaradi svoje vere na svetu ubitih 8 kristjanov, vsak teden napadenih 182 cerkva, vsak mesec pa po krivici zaprtih 309 kristjanov.

Tudi v letu 2020 se stanje ne izboljšuje. Čeprav uradnih številk še ni, že bežen pogled razkrije več napadov večjih razsežnosti. V Franciji so bili v napadu na katedralo v Nici umorjeni trije ljudje, v Lyonu je bil pred cerkvijo ustreljen grško-pravoslavni duhovnik.

V Avstriji je bilo samo jeseni več napadov na cerkve, avstrijska policija pa je sporočila, da je tudi napadalec, ki je izvedel teroristični napad na Dunaju, žrtve nameraval iskati tudi v cerkvah, zaradi česar so zaostrili varovanje cerkva. O požigih, napadih in vdorih v cerkve z namenom motenja bogoslužja so v protestih proti splavu poročali s Poljske.

Napadi imajo v ozadju različne motive. V nekaterih primerih gre za islamsko sovraštvo, v drugih za sovraštvo skrajno levičarskih skupin. V Luisiani v ZDA pa je 23-letni Holden Matthews zažgal tri baptistične cerkve, ker si je želel dvigniti prepoznavnost kot Black Metal glasbenik, pri dejanju pa ga je navdihovala Norveška Black Metal skupina, ki je na Norveškem cerkve zažigala v 90-tih.

Ob vse manj verujočih cerkve spreminjajo svojo namembnost

Medtem zaradi upada števila kristjanov vse več cerkva, še posebej v zahodni Evropi in ZDA, radikalno spreminja svojo namembnost. Cerkve spreminjajo v restavracije, koncertne dvorane, sejne dvorane in celo trgovine s knjigami, kot denimo gotska cerkev iz Maastrichta.

Povsem nov trend pa je spreminjanje cerkva v stanovanja. Več deset cerkva v Evropi in ZDA je bilo v zadnjih letih predelanih v (običajno luksuzna) stanovanja. Skupnosti, ki so vse manjše, si vzdrževanja nekaterih cerkva enostavno ne morejo več privoščiti.

Številke, ki beležijo vernost med mladimi tudi niso posebej spodbudne. Mladih brez vere je v več državah tudi že preko 50 %, največ, kar 90 % na Češkem. Slovenski mladi smo, sodeč po raziskavi Univerze St. Mary, še med bolj vernimi. Brez vere živi malo manj kot 40 % mladih, okrog 55% se ima za kristjane.

Komentar uredništva Domovine:

Kristjani na udaru na treh frontah: S strani oblasti, skrajnih skupin in tudi na notranji

Kristjani se v zadnjem času soočamo s kar tremi povsem različnimi frontami. Prva prihaja s strani državnih oblasti, (običajno) levičarskih in socialističnih vlad. S predlogi in spremembami zakonodaje vse pogosteje kratijo versko svobodo, pa naj gre za neenakopravno obravnavo pri omejevalnih ukrepih glede covida, napadi na vrednote kot je denimo svetost življenja (splav, evtanazija), družina, vzgoja, ugovor vesti, poseganje v izobraževalni sistem in omejevanja delovanja katoliških šol.

Potem so tukaj še tehnološki velikani, ki nad krščanskimi vsebinami neredko izvajajo cenzuro, tako da odstranijo, omejijo ali z opozorili označijo objave, ki izražajo na krščanskih vrednotah utemeljeno nasprotovanje določenim normam, ki jih vsiljujejo v družbo. Hkrati pa povsem brez omejitev celo med trending teme pridejo pozivi k zažigu duhovnikov. S čimer že prihajamo na področje druge fronte. To so radikalne skupine, pa naj gre za islamske ali marksistične skupine, ki vse pogosteje in vse bolj brutalno izvajajo napade na cerkve, cerkvene objekte ali celo posameznike krščanske vere.

Za kristjane verjetno najbolj uničujoča pa je tista tretja, notranja fronta. Predvsem v razvitem svetu opažamo velik upad vernosti, še posebej med mladimi. »Predelava« cerkva v restavracije, knjigarne in luksuzna stanovanja je le najočitnejši simptom, a hkrati logična posledica nezmožnosti vzdrževanja praznih prostorov molitve in darovanja.

Tako prva kot druga fronta sta prisotni že stoletja, pravzaprav že dve tisočletji. A vselej do sedaj smo preživeli, ker smo bili notranje trdni in goreči. Poleg tega, kako se upreti problematičnim državnim reformam in napadom radikalnih skupin, se moramo najprej vprašati, kako vneti evropske kristjane v živi veri.

image_pdfimage_print