1

Ob novem letu

1. Spet eno leto – bližje smrti, bližje večnosti. Za veliko ljudi bilo je staro leto poslednje, lahko bo novo leto poslednje za nas.

2. Vsak skrbni gospodar preračuni na koncu leta, ali je na dobičku ali izgubi, pomisli, kako bo v prihodnje izhajal. Ravno to ima storiti vsak pridni kristjan

3. Poglejmo tudi mi v pretečene dni, našli bomo:

I. Vse posvetno mine, kakor kratki čas; ne zanašajmo se na minljivi svet.
II. Huda in dobra dela večno ostanejo; skrbimo za srečno večnost! To naj bo za novo leto moje voščilo.

I.

Ves svet je šola modrosti, zgodbe sveta najboljša knjiga življenja. Prvi nauk pa v zgodbah beremo, da vse, kar svet porodi, se premeni in mine, oblast, čast bogastvo in dobrota.

II.

»Otroci tega sveta so modrejši, kakor otroci luči« (Luk. 16,8); a posvetna modrost velja le kratko. Posvetneži se pravičnim smejé; ali njih smeh se jim spremeni v jok. To nas zgodovina vseh časov uči. /…/

Skrbite torej za večnost, nedolžne, čiste duše, obvarujte svoje devištvo tudi v novem letu. Spleta se vam v nebesih najlepša krona, pripravlja sedež najbližje božjega prestola. Varujte se tudi letos krivice vsi pravični kristjani; le pravica obvelja. Delajte pridno za nebesa bogaboječe duše, za nebesa si nabirajte zakladov. Kar bomo tukaj vsejali, bomo tam vekomaj želi. Kakor staro leto, minilo bo življenje naše; dobra dela nam bodo ostala. »Svet prejde in vse« itd.

Konec. Minilo je eno leto, 365 dnij; na pragu novega leta stojimo in gledamo v staro nazaj. Tako bomo tudi skoraj stali na pragu večnosti, gledali na svojih 50 do 80 let, in zdelo se nam bo, kakor bi bili živeli le eno leto. Kako dolgo pa bo večnost. trpela? Tako dolgo bo tudi naše plačilo.

Dobri Bog nam je dal zopet novo leto učakati; o glejte, da bo nam leto zveličanja, ne pogubljenja, jedno leto bližje nebes, ne bližje pekla. »Svet prejde in vse njega poželenje; le kedor voljo božjo stori, ostane vekomaj.« Amen.