1. januar 2021 – Sveta Božja Mati Marija

BLAGOSLOV V BOŽJEM IMENU

42

(4 Mz 6,22-27) TUKAJ

Starozavezno berilo na novega leta dan, ki je slovesni praznik Marije, svete Božje Matere je iz Četrte Mojzesove knjige, ki nosi mednarodno ime Numeri (Števila). Odlomek je znan pod imenom Aronov blagoslov in je v Svetem pismu na koncu raznih predpisov, ki so zelo različni glede na obliko, slog in obširnost ter med seboj tudi vsebinsko niso povezani.  Kratek in natančno oblikovan odlomek, kakršen je, kaže na to, da je izvorno nastal v duhovniških krogih. V originalnem jeziku je blagoslov sam oblikovan ritmično, vendar brez stalne stopice. Sestavljajo ga tri vrstice, od katerih je vsaka nekoliko daljša od prejšnje (to je videti samo v originalni hebrejščini), pa tudi vsaka vrstica ima dva dela, od katerih je prvi daljši od drugega: »Gospod naj te blagoslovi – in te varuje« (24); »Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo – in ti bo milostljiv« (25); »Gospod naj dvigne svoje obličje nadte – in ti podeli mir« (26). V originalnem besedilu je tudi videti, da beseda je “mir”, šalóm, na sedmem mestu v vrstici, kar ni brez pomena. Sedem je namreč število polnosti in popolnosti, najvišje celotnosti, tako da se začetni »naj te blagoslovi« izlije v morje miru.

Iz Svetega pisma ni mogoče natanko ugotoviti, kdaj so duhovniki v templju uporabljali ta blagoslov. Pove nam pa Mišna (poskus, da bi s predpisi tudi v najmanjših malenkostih omogočili ravnanje po Božji volji), da so v času po razdejanju Jeruzalema Aronov blagoslov uporabljali kot stalni del molitev in branja v shodnicah.

V luči našega praznovanja pa si Aronov blagoslov lahko ogledamo s treh zornih kotov.

Osmina Božiča. Bog je poslal Sina ob polnosti časov, da bi odrešil človeštvo (Gal 4,4-7; drugo berilo) in da bi razodel dobroto in ljubezen Boga, našega Odrešenika (Tit 3,4; drugo berilo pri božični zorni maši). Poslal ga je, da vas blagoslovi (prim. Apd 3,26). Polnost blagoslova se bo razodela v zadnjem dogodku Kristusa »z močjo in veliko slavo« (Mt 24,30), ko bo poklical v svoje kraljestvo “blagoslovljene” svojega Očeta (Mt 25,34) in jim dal v polnosti kot “Gospodovo slavo” to, kar so že imeli, vendar le kot predokus na skriven način.

Novo leto. V začetku novega leta ima naše besedilo poseben pomen. Vernik, ki živi poln upanja in pričakovanja, pa je zaskrbljen zaradi negotove bodočnosti, gre na pot v času, ko se čuti zavarovanega z Božjim blagoslovom, virom odrešenja. Skrbi in pritiski, ki nastajajo na poti življenja, so za kristjana enaki, kot so bili za starozaveznega Izraelca. Toda enako veljavno je zanj tudi povabilo, ki je pogoj vsakega blagoslova: poslušati Gospodov glas.

Končni mašni blagoslov. Evharistično bogoslužje doseže svoj višek v blagoslovu. Je Božja daritev, ki je postala navzoča; je Kristus, ki daje moč, rešuje in pomaga.

Liturgični blagoslov je podeljen preko duhovnika, ki v tem ne daje na razpolago svojih osebnih sposobnosti, ampak je v službi Boga, ki svoje ljudstvo »blagoslavlja z mirom« (Ps 29,11). Naloga blagoslavljati ni prav nič odvisna od spoštovanja ali nespoštovanja ljudi (Lk 6,28; Rim 12,14: 1Kor 4,12).

image_pdfimage_print