(Iz 9,1-3.5-6) TUKAJ

Začetek 9. poglavja Izaijeve knjige, ki je prvo berilo božične polnočnice, nas sooča z neko določeno razvojno stopnjo pričakovanja odrešenja v stari zavezi. V nekem resničnem položaju pride oznanilo, da bosta propad in politično nasilje končana z nekim dejanjem Boga, ki vedno vodi zgodovino Izraela in ki bo “podaril” kralja za Davidov prestol. Odlomek je povzetek nekega širšega pričakovanja odrešenja:

Kot priča pričakovanja odrešenja, ki temelji na ideologiji kraljestva, to pričakovanje ne zadeva samo Izraela, ampak vse človeštvo. Kljub nerazumevanju in zmotam je človeštvo spoznalo nekaj resničnega: potrebno je imeti pogled vedno uprt v “božjega” kralja kot edinega nosilca odrešenja. Izrael je prišel do takega prepričanja v svojem zgodovinskem okolju.

To pričakovanje povzema tudi pričakovanje, ki je bilo razširjeno v Izraelu še preden so dobili kralja: pričakovanje obljubljene dežele in pričakovanje potomstva očakov; želja imeti deželo, kjer se bodo lahko naselili; pridobitev “miru” po zavzetju obljubljene dežele). Skupaj z nastopom kralja-Davidovega potomca je to pričakovanje jamstvo za varno in mirno posest dežele (prim. Žal 4,20).

Ko je bil ta odlomek sprejet v Izaijevoo knjigo, je postal izraz pričakovanja, ki se je širilo v času babilonskega izgnanstva in po njem (osvoboditev od jarma tujih vladarjev; obnovitev neodvisnosti ljudstva in kraljestva).

V času poznega judovstva (od 170 pred Kr. pa dalje) je ta odlomek postal točka, okrog katere se je kristaliziralo goreče pričakovanje mesijanskega odrešenja (prim. Qumran).

V novi zavezi in v Cerkvi razlagamo besedilo upravičeno tako, da ga naobračamo na Kristusa, h kateremu se stekajo vse oblike pričakovanja odrešenja bodisi v Izraelu, bodisi izven njega. Kristus je podoba odrešenega človeštva, podoba kralja odrešenika Izraela, rojenega iz Davidovega rodu. Zato je prav, da praznujemo božič z besedami preroka: »Dete nam je rojeno, sin nam je dan« (Iz 9,5).

Če torej naš odlomek analiziramo v vseh pogledih, ugotovimo, da je tudi danes velike važnosti. Današnji človek je soočen s težkim položajem greha, krivice, vojske in nasilja; še posebej pa s položajem v naši domovini, kjer še nikoli ni bilo toliko sovraštva, laži, obrekovanja in rovarjenja, kot ga je danes, obenem pa še nikoli ni bilo tolikšnega hrepenenja po odrešenju. Zgodovinski zgled Božjega posega v zgodovino odrešenja in Izraela se osredotoča na kralja odrešenika, ki bo prišel iz Davidove hiše. Odrešenje je od Judov (Jn 4,22). Toda tudi današnjemu človeku je ponujena uresničitev Kristusovega odrešenja. Tudi nam je rojen Zveličar (Lk 2,11), ki prinaša osvoboditev, pravičnost in mir (1Kor 1,30).

image_pdfimage_print