Advent – čas pričakovanja

85

Po nekaterih mestih že v začetku novembra pričnejo s prižigom prazničnih lučk. Trgovci so še hitrejši, saj že sredi oktobra polnijo police s prazničnimi darili in okraski, ter pošiljajo letake s katerih se smehljajo Božički, jelenčki in drugi liki, povezani z božičem. Ko nastopi zadnji mesec v letu, pa se pompu okrog praznikov ni več moč izogniti. Dogajanje okrog nas nas prisili, da začnemo razmišljati o darilih, okrasitvi doma, praznični pojedini … Vse, da bo ’tisti’ dan popoln. In tako, kot si za vse pomembne dneve prizadevamo, da bi bili popolni, se želimo tudi na božič dobro pripraviti. Tudi na božič, kot katoliški praznik, se začnemo pripravljati kar nekaj časa prej, in sicer z adventom.

Adventni čas je za vernike čas duhovne priprave na božič. To je tudi začetek novega cerkvenega leta in se prične na prvo adventno nedeljo. To je nedelja med 27. novembrom in 3. decembrom in je četrta nedelja pred božičem. Zunanje znamenje adventa je adventni venček.

Od kod izvira adventni venček?

Prvi adventni venec je bil narejen sredi 19. stoletja v Nemčiji. Evangeličanski pastor Johanan Wichem je revnim otrokom naredil lesen obod, na katerega je namestil 24 sveč, 19 majhnih in 4 večje. S postopnim prižiganjem svečk so odštevali dneve do božiča. Ker je bil otrokom ta obred zelo všeč, so to vsako leto ponavljali. Ideja o tovrstnem odštevanju se je hitro razširila po vsej Nemčiji, kasneje pa še širše. Leseni obod so začeli krasiti z zelenjem, nato pa plesti venčke le iz zelenih vejic. Tudi število svečk so zmanjšali in ohranile so se le še štiri, ki simbolizirajo štiri adventne nedelje. Ne glede na to, da se je videz venčka precej spremenil, pa namen ostaja enak.

Za večino je tovrstni venček dekoracija, ki je podvržena modnim trendom in je vsako leto drugačna, za katoličane pa imajo posamezni deli venčka tudi globji pomen. Pravi adventni venček bi tako naj bil okrogle oblike in spleten iz zimzelenega rastlinja. Okrogla oblika pomeni popolnost, zvestobo in večnost, saj nima ne začetka in ne konca. Okrogla oblika adventnega venca pa spominja tudi na vence iz antičnih časov, ko so simbolizirali zmago nad sovražnikom. Adventni venec lahko tako predstavlja tudi boj proti zlu in grehu. Zelena barva in rastline spominjajo na življenje in nas spodbujajo k čuječnosti. Sveče na adventnem vencu bi naj bile vijolične barve. Takšna je tudi liturgična barva duhovnikovih oblačil v tem času cerkvenega leta in pomeni spokornost in kesanje. Simbolika adventnega venca je tako bogata, da ni potrebe po dodatnih okraskih, ki bi kvečjemu zasenčile pravi pomen in namen tega običaja.

Kaj pomenijo svečke na adventnem venčku?

Na prvo adventno nedeljo prižgemo prvo svečko, ki je znamenje upanja na prihod Mesija. Na drugo adventno nedeljo, poleg prve svečke, prižgemo še eno. Ta predstavlja ljubezen in jo nekateri imenujejo tudi betlehemska sveča. Spominja nas na jasli, kamor je Marija položila novorojeno dete. Tretja sveča je namesto vijolične, lahko rožnate barve in predstavlja veselje ob skorajšnjem Jezusovem rojstvu. Nekateri jo imenujejo tudi sveča pastirjev. Tretja adventna nedelja se imenuje Gaudete in pomeni ‘veselite se’. Tudi duhovniki izberejo za ta dan roza mašni plašč, namesto vijoličnega. Četrto adventno svečko prižgemo zadnjo nedeljo pred božičem. Imenuje se angelska sveča in pomeni mir, o katerem so prepevali angeli na sveto noč. Ker vsako nedeljo prižgemo svečo več in se svetloba povečuje, to simbolizira tudi naraščanje pričakovanja božiča.

Štiri sveče pa lahko simbolizirajo tudi štiri strani neba, štiri letne čase ali štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta). Ker je prižgana sveča vsak trenutek manjša, pa lahko predstavlja tudi minljivost tuzemskega življenja.

Vir: Rustja, Božo, Povejmo z zgodbo, Ognjišče, 2017, št. 12, str. 33.

Če nas večina povezuje priprave in praznovanje božiča z obiljem in uživanjem ob dobri hrani, pa pri pravoslavnih vernikih ni tako. Pravo pripravo na božič za njih predstavlja post. Tega pričnejo 15. novembra in sklenejo na sveti večer oziroma badnji dan. Zaradi uporabe julijanskega koledarja, pravoslavni verniki praznujejo božič 7. januarja. Namen posta je odtegnitev določenih telesnih udobij v zameno za samoobvladovanje in samodisciplino. Le na podlagi odtegnitve materialnih dobrin, se namreč lahko v polnosti pripravimo na tako velik praznik. Če je naše življenje nasičeno z materializmom, ni prostora za pravo bistvo praznovanja.

Zavedanje, da bistvo praznikov ni v obilnih pojedinah, dragih darilih in pisanih okraskih, nam bo pričaralo najbolj čaroben božič. Šele ko prestopimo materialni vidik praznikov, jih lahko doživimo v polnosti. Najdragocenejše darilo, ki ga lahko nekomu podarimo, je naš čas, najboljša božična večerja, ki jo lahko pripravimo bo tista, ki bo začinjena z veliko ljubezni, najlepše pa bo okrašeno tisto božično drevo, ki ga bomo krasili z okraski, ki nam prikličejo spomine na naše najdražje. Zato izkoristimo adventni čas za organizacijo obveznosti tako, da bomo praznike lahko preživeli z najdražjimi.

Letošnji advent bo imel še posebno spokoren značaj, saj nič ne kaže, da bi prenehale veljati omejitve, ki jih nalaga borba proti covidu-19. Morebiti nekatere, vse pa gotovo ne. Pa je tudi to nekaj dobrega. Bo toliko bolj stopil v ospredje spokorni značaj adventa, ko bomo namesto letanja po trgovinah in beljenja glave, kaj bi komu podarili, imeli čas, da se spomnimo, da imata advent sam pa tudi božič smisel samo v luči velike noči, torej v luči trpljenja, smrti in vstajenja, kar je pot, ki jo je prehodil Kristus in jo mora prehoditi tudi vsakdo od nas. 

image_pdfimage_print