1. november 2020 – Vsi sveti

SVETIH JE NAD VSAKO ŠTEVILO

16

(Raz 7,2-4.9-12) – TUKAJ

Prvo berilo na praznik vseh svetih je iz zadnje knjige Nove zaveze in s tem celotnega Svetega pisma. Že ime pove, da imamo opravka z apokaliptično literaturo, s katero smo se letos že srečali (npr. na 28. nedeljo med letom, 11. oktobra: vélika Izaijeva apokalipsa ). Ime izhaja iz grščine: ἀποκάλυπσις, “odkritje” ali “odstiranje”. Ta književna zvrst, ki jo je razvilo pozno judovstvo, ki obsega čas od makabejskih bojev dalje (166 pred Kr.). Zapisano “razodetje” v tem smislu je vselej odstiranje zastora, ki pred človeškimi očmi skriva Božje načrte s svetom: pretekle, sedanje in zlasti tiste v neposredni prihodnosti. To velja še posebej za novozavezno knjigo Razodetje, ki poudarja odrešujočo bližino Jezusa Kristusa, »zaklanega Jagnjeta, ki je vredno, da prejme oblast, bogastvo, modrost, slavo in hvalo« (prim. 5,12). Zato ima za kristjane še vedno moč svarila, ki preganjanim zbuja upanje, mlačnim poživlja vnemo in tistim, ki so zašli, kaže pot k Bogu.

Kar zadeva pisca Razodetja so knjigo dolgo časa pripisovali kar apostolu in evangelistu Janezu, vendar se pisec sam z njim nikoli ne enači. Razlike v slogu, razpoloženju in teologiji govore v prid nekemu drugemu Janezu, o katerem pa ne vemo nič drugega kot ime. Spis je vsekakor nastal, ko se je Cerkev že srečala z uradnim nasprotovanjem rimskega cesarstva in preganjanjem. Možno bi bilo, da gre za Neronovo preganjanje pred padcem Jeruzalema (69-70), bolj verjetno pa gre za čas po preganjanju v zadnjih letih Domicijanove vlade (91-96).

Praznični odlomek opisuje dve videnji. Gre za nebeško liturgijo. Odpro se nebeška vrata, da bi v moči vere mogli biti deležni vélike liturgije svetih. Videc Janez zavzema posebno mesto poleg enega od štiriindvajsetih starešin, ki predstavljajo dvanajst Izraelov rodov in Cerkev dvanajsterih apostolov in Janezu razlaga in odgovarja na vprašanja. Tega uvoda v prazničnem odlomku ni.

V prvem videnju nastopa 144.000 zaznamovanih. Številka je seveda simbolična (12x12x1000). Razlaga: 12 – število izraelskih rodov. 12×12 – simbol popolnega števila. 1000 – simbolična številka neizmernega števila ljudi. Božji prijatelji morajo biti zavarovani pred nevarnostmi, ki jim groze od vseh strani: skušnjave, preizkušnje, trpljenje, preganjanje, boleči in neprijetni dogodki. Vse to je predstavljeno z bibličnimi izrazi kot vihar, ki se zaganja od vseh štiri strani neba, da bi uničil vse: morje, zemljo, drevje. Seveda morajo tudi živali in ljudje čutiti posledice tega vesoljnega podiranja. Videc pa vidi pet angelov, ki uresničujejo Božji načrt. Eden ima pečat živega Boga, da bo zaznamoval čela vsej množici, ostali štirje pa zadržujejo štiri vetrove, da ne bodo mogli rušiti pred časom, ki ga je določila Božja previdnost.

V drugem videnju pa nastopa neizmerna množica v belih oblačilih, s palmovimi vejami v rokah, ki kliče slavo Bogu. Ta množica je ekumenska: iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. V Cerkvi nimajo rasne ali drugačne razlike nobenega pomena pred Bogom. Palme so namigovanje na judovski šotorski praznik: vesela zahvalna slovesnost za rešitev iz egiptovske sužnosti. Vse to pa ima poseben pomen: strah, ki ga je vzbudilo prvo videnje, bi nas lahko zavedel v prepričanje, da je naša prva naloga kot Cerkve, da bi znali trpeti v času preizkušenj in preganjanj.  V resnici pa je opozorilo, da je naše bistveno opravilo bogoslužje in slavljenje Boga.

Povzetek vsega je sklep, ki ga pojejo angeli in množice: »Amen. Hvala in slava, modrost in zahvala, čast in oblast in moč našemu Bogu na veke vekov. Amen.«

image_pdfimage_print