25. oktober 2020 – 30. nedelja med letom, žegnanjska

BOG PRIČAKUJE OD NAS USMILJENJE

21

(2Mz 22,20-26)TUKAJ

Po cerkvenih predpisih naj bi posamezne cerkve praznovale obletnico svojega posvečenja na sam dan obletnice, Ker pa z mnoge cerkve, posebno starejše, dan posvečenja ni znan, praznujejo obletnico svojega posvečenja na žegnanjsko nedeljo. V cesarski Avstriji je žegnanjsko nedeljo uvedel cesar Jožef II. (1741-1790) in zanjo določil tretjo nedeljo v oktobru. Menda je tej odločitvi botrovalo tudi dejstvo, da je zaradi mnogih cerkva v Avstriji (to velja tudi za Slovenijo) bilo skoraj vsako nedeljo kje slovesno praznovanje z običajno veselico po maši, na kateri seveda ni manjkalo vina, piva in žganja in med katero so se fantje raznih vasi skoraj vedno stepli ter ni bilo redko, da je kdo obležal tudi mrtev. Cesar je tako enostavno prepovedal zunanja praznovanja obletnic posvetitve cerkva (liturgična praznovanja so seveda ostala) in vsa združil na eno samo nedeljo. Nisem pa mogel odkriti, zakaj se je praznovanje žegnanjske nedelje s tretje oktobrske nedelje preselila na četrto.

Druga Mojzesova knjiga, iz katere je nedeljsko berilo, se mednarodno imenuje Exodus, kar je polatinjeni grški naslov knjige in pomeni “izhod”. Izrael je v svoji zgodovini doživel mnogo usodnih zgodovinskih premikov, najvažnejša pa sta bila izhod iz Egipta in vrnitev iz babilonske sužnosti. Medtem ko drugega lahko časovno natančno določimo (Kirov edikt 539 pred Kr.), spada prvi približno v leta 1250 do 1230 pred Kr. (kar pa ni še dokončno dokazano). Knjiga Exodus se začenja z opisom, kako je Izrael po preselitvi sinov Abrahamovega vnuka Jakoba v Egipt postal veliko ljudstvo in ga je faraon začel krvavo zatirati, in se nadaljuje preko Mojzesovega posredovanja pri faraonu do odločilne noči, ko so po Božjem naročilu obhajali pasho in odšli iz Egipta, zmagali nad faraonom pri Trstičnem (Rdečem) morju, potovali po puščavi in sklenili z Bogom zavezo, kjer sta dve osrednji pravni besedili: deset zapovedi in “Knjiga zaveze”. Vsebuje še Božja navodila za postavitev svetega šotora, češčenje zlatega teleta in kazen za to malikovanje ter se zaključi s poročilom o postavitvi svetega šotora.

Nedeljsko besedilo je iz osrednjega dela: iz tako imenovane “Knjige zaveze”. Ta kratki odlomek v začetku ni imel nič opraviti z izročilom Sinaja in je bil vključen pozneje na mesto, kjer je sedaj. Ne vemo kdaj, edini indici kažejo na polovico 8. stoletja pred Kr. Celo starost sama zbirke pravnih predpisov je neznana, saj nekateri odražajo nomadsko življenje, drugi pa so vezani na mestno pravo, ko so bili Izraelci že stalno naseljeni. Nekateri predpisi so veliko starejši in jih je najti v Mezopotamiji vsaj 400 let pred sinajsko zavezo, in sicer pod vélikim zakonodajalcem Hamurabijem (1728-1686 pred Kr.), v veljavi so pa bili že pod kraljem Urukagino v Lagašu (ok. 2400 pred Kr.).

Če zdaj pomislimo na naš nedeljski odlomek, ki ščiti tujce, vdove in sirote, torej tiste, ki se niso mogli zanašati na pomoč sorodstva, in poleg tega še prepoveduje vsako obliko oderuštva pri posojilih, potem je jasno, da gre pri tem za to, da je treba presoditi vsak primer posebej in gledati na vsakega posameznika. Izraelska zakonodaja je v tem napredovala, saj so preroki vedno bolj poudarjali, da je treba na pravne predpise gledati tako, da posameznik ni prizadet. Nasprotno pa naša praksa nazaduje. Navadnemu državljanu zarubijo hišo, ker je ostal pri davkih dolžan100 €, človeku pa, ki svoje kriminalne dejavnosti niti ne prikriva, so v zadnjih desetletjih odpisali skoraj 40 milijonov evrov utajenih davkov. Bančnim mogotcem, ki so oprali milijardo evrov, se nič ne zgodi, ker so pač “naši”, povprečen državljan pa je kazensko odgovoren za vsako najmanjšo kršitev prometnih predpisov. Migrante, ki so nezakonito prestopili mejo, razvajajo tako, da vsak stane mesečno okrog 1.900 €, upokojenci, ki so celo življenje garali, pa se morajo prebijati s pokojninami, ki so manj kot tretjina te vsote. Protestnikom, ki hočejo vreči vlado, ker jim je preprečila krajo in ropanje davkoplačevalskega denarja, in pri svoji kriminalni dejavnosti prezirajo vse varnostne predpise, se nič ne zgodi, medtem ko se verniki kljub vsem varnostnim normam ne smejo udeleževati niti nedeljske maše.

Daleč nas je pripeljala 75-letna vlada komunistov in drugih “levičarjev”, ki hočejo še vedno uveljavljati načelo, da vlada pripada edino njim. Tega se je treba spomniti, ko bodo prišle volitve, poleg tega pa je treba vztrajno moliti, da bi vsa ta banda čimprej končala tam, kamor spada: na političnem in družbenem gnojišču.

image_pdfimage_print