Angelska nedelja (6. septembra 2020)

43

Češčenje angelov kot osebnih varuhov slehernega človeka se je v Cerkvi uveljavljalo postopoma. Na Zahodu je postalo bolj izrazito zlasti od 9. stoletja naprej. Vse do 15. stoletja pa je bilo v bogoslužju povezano s praznikom sv. Mihaela nadangela 29. septembra. Poseben praznik angelov varuhov je nastal najprej v Španiji v 15. stoletju. Od tam se je razširil v Francijo in deloma drugod po Evropi.

V bogoslužnih knjigah, ki jih je po tridentinskem koncilu izdal papež Pij V. (1570), ni posebnega praznika angelov varuhov, zato je njegov naslednik Gregor XIII. leta 1582 ta praznik dovolil španski škofiji Valencia. Papež Pavel V. pa je leta 1608 dovolil za vso Cerkev rimskega obreda obhajati praznik angelov varuhov na prvi prosti dan po sv. Mihaelu, torej na 2. oktober. Klemen IX. je leta 1667 določil, naj bo praznik angelov varuhov na prvo nedeljo v septembru in pri nas je ta nedelja dobila ime ‘angelska nedelja’. Papež Klemen X. je praznik angelov varuhov leta 1670 ukazal za vso Cerkev in ga nastavil na 2. oktober. V naših krajih pa tudi po drugih avstrijskih deželah so ga še naprej obhajali na prvo nedeljo v septembru. Zdaj je god angelov varuhov v vsej zahodni Cerkvi 2. oktobra. Kljub temu pa je ime nedelje ostalo enako.

Začetek septembra je pomenil tudi konec najhujšega dela na polju, zato ni nič nenavadnega, da je ponekod ta nedelja povezana z nekaterimi običaji. Dogajanje na angelsko nedeljo v župniji Cerklje na Gorenjskem je nadvse zanimivo popisal zdomski pisatelj Lojze Ilija, ki je po drugi svetovni vojski živel in umrl v Venezueli. Glavne podatke za tisti čas (dogaja se tam okrog leta 1890) mu je dal ljubljanski stolni prošt in skladatelj dr. Franc Kimovec, ki tudi v knjigi nastopa kot Ajdovčev belček iz Glinj, kakor so ga kot otroka klicali zaradi njegovih svetlih las. Zgodba je zanimiva, ker poroča o enem iz običajev, ki so živeli še v 20. stoletju, dokler ni povojni komunizem načrtno začel uničevati vse, karkoli je bilo med ljudmi povezano z vero, saj je bilo treba preproste slovenske nosilce tradicije nadomestiti s sovjetskimi “heroji” (domačih tako nismo imeli, saj smo bili za kaj takega le premalo neumni).

image_pdfimage_print