Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije

Uprava uniformirane policije – Sektor mejne policije

60

Podatki, ki jih je objavila Uprava uniformirane policije se nanašajo na razdobje od 1. janarja do 30. junija 2020.

Ilegalni prehodi po državljanstvu:

Maroko 1.281; Pakistan 1.264; Afganistan 719; Alžirija 387; Hrvaška 226; Irak 180; Bangladeš 173; Egipt 155; Sirija 121; Iran 81; ostali 402.

Letos je 1.766 ilegalnih migrantov izrazilo namero podati prošnjo za mednarodno zaščito. Med njimi je bilo izrazito največ državljanov Maroka. Od lani se je število zmanjšalo za 19,5% in to predvsem zaradi zmanjšanja števila državljanov Alžirije, katerim pot čez Zahodni Balkan ni več tako ustrezna kot prej.

Število ilegalnih prehodov se je začelo strmo povečevati:

januarja 615, februarja 563, marca 658, aprila 565, maja 903, junija 1.689.

Nedovoljeni vstopi na notranjih mejah:

Policisti so v notranjosti države oziroma pri izstopu na zunanji meji ugotovili 285 kršitev, ko so tujci na notranjih mejah v Republiko Slovenijo vstopili brez ustreznih potnih listin ali brez potrebnih dovoljenj (dovoljenje za prebivanje ali vizum). Število se je od enakega obdobja leta 2019 zmanjšalo za 22,1%. Glavni razlog je omejitev potovanj zaradi preprečevanja širjenja virusa Covid-19. Kršitve po državljanstvu:

Moldavija 39; Albanija 34; Ukrajina 28; Kosovo 18; Kitajska 16; ostali 150

Zavrnitve vstopa v Republiko Slovenijo na mejnih prehodih  po državljanstvu:

BiH 588; Albanija 372; Srbija 343; Severna Makedonija 152; Kosovo 123; Afganistan 119; druge države 209. Skupaj 1.906.

Nedovoljeno prebivanje:

Zaradi nedovoljenega prebivanja na območju Republike Slovenije ali drugih držav članic Evropske unije so policisti obravnavali skupaj 1.437 tujcev. V lanskem enakem obdobju so jih obravnavali 2.763. Število se je zmanjšalo za 48%.

Po državljanstvu:

Moldavija 348; Albanija 309; BiH 230; Srbija 181; Severna Makedonija 170; Ukrajina 96; Turčija 37; Črna Gora 18; Kosovo 11; Rusija 6; druge države 31.

Izvajanje meddržavnih sporazumov o ponovnem sprejemu oseb:

  1. vračanje oseb tujim varnostnim organom:

Slovenski policisti so na podlagi mednarodnih sporazumov tujim varnostnim organom vrnili 3.118 tujcev, od tega največ na meji s Hrvaško – 3.100. Na tej meji je bilo največ vrnjenih državljanov Pakistana – 1.146.

Italiji 5; Avstriji 5; Hrvaški 3.100, Madžarski 1; letališče 7.

2. Sprejem oseb od tujih varnostnih organov:

Tuji varnostni organi so na podlagi mednarodnih sporazumov o vračanju oseb v Slovenijo vrnili 392 oseb, med katerimi je bilo 17 slovenskih državljanov.

iz Italije 291; iz Avstrije 15; iz Hrvaške 9; iz Madžarske 7; na letališču 70.

Ocena stanja

Trend števila ilegalnih prehodov je po velikem upadu v času intenzivnih ukrepov obvladovanja epidemije Covid-19 začel strmo naraščati. Pričakovati je nadaljevanje velikega porasta števila ilegalnih prehodov.

Struktura ilegalnih migrantov po državljanstvu je drugačna kot v lanskem letu. Opazno je močno zmanjšanje števila državljanov Alžirije ter povečanje števila državljanov Maroka in Afganistana. Največ je bilo obravnavanih državljanov Maroka.

Število ilegalnih migrantov, ki izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito, se je zmanjšalo. Pri tem se kaže povezava z državljanstvom oseb, ki ilegalno vstopajo v državo. Državljani Pakistana v veliko manjši meri izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito kot državljani Maroka in Alžirije. Po nastanitvi v azilnih kapacitetah tujci največkrat nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države, kar velja predvsem za državljane Maroka. Italija ostaja glavna točka vstopa na naši notranji meji. Trenutni statistični podatki oziroma zmanjšanje števila kažejo na vpliv omejitve gibanja oseb zaradi epidemije Covid-19. Enako velja tudi za število zavrnitev vstopa državljanov tretjih držav. Bistvena sprememba je zmanjšanje števila na zračnih mejah, sprva zaradi stečaja našega letalskega prevoznika, nato pa tudi zaradi omejitev letalskega prometa zaradi omejevanja epidemije.

Ukrepi za zmanjševanje učinkov epidemije so tudi razlog za zmanjšanje števila obravnavanih tujcev zaradi nedovoljenega prebivanja. Pri nedovoljenem prebivanju gre še vedno predvsem za prekoračitve dovoljenega časa prebivanja, značilno predvsem za državljane držav v zahodno balkanski regiji.

Problematika sprejema in vračanja v sosednje države je odsev nedovoljenih migracij na našem območju. Na število vplivajo tudi sekundarne migracije preko naših notranjih meja.

image_pdfimage_print