5. julij 2020 – Sv. Ciril in Metod, sozavetnika Evrope

nedelja Slovencev po svetu BOG OBISKUJE SVOJE OVCE KOT DOBRI PASTIR

117

(Ezk 34,11-16) – TUKAJ

Na slovesni praznik evropskih sozavetnikov sv. Cirila in Metoda se srečujemo z odlomkom iz 34. poglavja knjige preroka Ezekiela. Za razmevanje berila je treba poznati tudi prvi del 34. poglavja, ki ga nedeljsko berilo opušča. Tam se prerok pritožuje v obliki strogih očitkov in grožnje Božje sodbe nad političnimi voditelji, ki so bil po izraelskem pojmovanju odgovorni za vero ljudstva. V drugem delu, ki je predmet prazničnega berila pa prerok govori o pozitivnem vidiku Božje sodbe, v kolikor Bog sam prevzame skrb za zapuščeno čredo. Toda Božja sodba se ne omejuje samo na pastirje, ampak se razširi tudi na čredo sámo, saj so člani Božjega ljudstva postali krivi tudi zaradi nesocialnega obnašanja do drugih. Poleg tega Ezekiel naznanja, da bo ob času, ko bo Bog prevzel vodstvo svojega ljudstva, njegova obsodba udarila tudi izkoriščevalce in oblastneže, ki so sredi tega ljudstva. Šele ko bo za krivico preteklosti popolnoma zadoščeno, bodo deležni polnosti blagoslova, ki ga bo vodstvo Boga-Pastirja prineslo s seboj. Ezekiel tako zaključi svoje razmišljanje o pastirjih Izraela z neko vizijo miru pod novim Davidom in o blagoslovu, ki bo označeval dobo odrešenja.

Če upoštevamo, da imajo prerokove trditve kot predmet ne le sodbo nad pastirji Božjega ljudstva, ki so pozabili svoje dolžnosti, ampak predvsem obnove in ponovne združitve črede, lahko ugotovimo tudi datum, kdaj je besedilo nastalo, in sicer po vsej verjetnosti kmalu po letu 586 pred Kr., to je v času ki sledi Nabuhodonozorjevemu razdejanju Jeruzalema. Pred tem se je namreč Ezekiel, ki je bil odveden v Babilonijo že leta 597 pred Kr., skrbno izogibal, da bi dal izgnancem tudi najmanjše upanje za vrnitev in obnovo naroda, saj v tem primeru v navdušenju nad bližnjo srečo ne bi vzeli resno neuklonljive Božje obsodbe in bi s tem izgubili možnost zdravilnega spreobrnjenja.

Kaže, da je temu berilu na praznik sv. Cirila in Metoda botrovala želja pokazati, da sta bila sveta brata in njuni nasledniki ravno nasprotje svetopisemskih pastirjev Ezekielovega časa. Čeprav Grka in pripadnika bizantinskega obreda, ki sta uvajala bizantinski obred v domačem jeziku, sta priznavala, da območje njunega dela spada pod latinski (rimski) obred in sta šla papežu izrazit pokorščino, za kar sta prejela pooblastilo, da tako ravnata, kot doslej. Pri tem je treba upoštevati, da je bila v času svetih bratov ena sama Cerkev, čeprav različnih obredov in obrednih jezikov. Delitev na pravoslavje, ki je ohranilo bizantinski obred in katolištvo, ki je ohranilo latinski obred in jezik vse do II. vatikanskega koncila, je nastopila dolgo po smrti svetih bratov: Ciril † 869, Metod † 885, dokončen odcep pravoslavja 1054.

image_pdfimage_print