Marija, ti pomagaj nam!

179

Pesem Marija, ti pomagaj nam imamo danes za himno Brezij, te tako slovenske božje poti. Oglejmo si na kratko njeno zgodovino.

Na Brezjah, sredi čudovite pokrajine ob vznožju najvišjih in najlepših slovenskih gora, je najprej stala skromna cerkvica sv. Vida, podružnica mošenjske župnije. Mošenjski župnik Urban Ažbe pa je leta 1800 dal napraviti novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. Na steni je bil naslikan posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leta 1814 je znani slovenski slikar Leopold Layer iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe, naslikal izredno ganljivo podobo Marije Pomagaj. Če gledamo vanjo, se nam zdi, kakor da bi se mali Jezus v Marijinem naročju nečesa ustrašil in se zato tesneje privija k svoji deivški Materi, češ: »Pomagaj!« Ali kakor da bi videl našo stisko in bi računal tudi na Marijino usmiljenje z nami. Marijine oči pa s prisrčno milino gledajo na nas, ki smo tolikokrat pomoči skrajno potrebni. In nehote nam privre iz srca tista topla molitev, ki je nastala v času velikih stisk 11. stoletja: »Pozdravljena, Kraljica … Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.« Sploh pa je ta podoba takšna, da v človeku že sama po sebi prebuja veliko zaupanje v Marijino priprošnjo. Polagoma so verniki od blizu in daleč začeli prihajati pred to podobo in se priporočati “Mariji Pomagaj” v zasebnih in javnih zadevah. Glas o velikih uslišanjih v duhovnih in telesnih potrebah se je stalno širil. Sicer morejo tudi uslišanja v časnih, telesnih zadevah imeti zveličaven pomen ne le za tistega človeka samega, ki se zateka k Mariji, temveč tudi za mnoge druge. Zato je umljivo, da Bog usliišuje v časnih potrebah. Vendar pa je neprimerno več uslišanj duhovne vrste in se neposredno nanašajo na človekovo zveličanje. Koliko dobrot je ves slovnskei narod že na ta način prejel po Mariji Pomočnici, češčeni na Brezjah.

Leta 1889 je ljubljanski škof dr. Jakob Missia blagoslovil temeljni kamen za veličastno novo Marijino cerkev, ki jo je pomagal zidati ves slovenski narod. V nedeljo, 7. oktobra 1900, na praznik rožnovenske Matere Božje, pa jo je isti Missia kot goriški nadškof (pozneje je postal kardinal) posvetil. Na angelsko nedeljo, 1. septembra 1907, je ljubljanski škof dr. Anton B. Jeglič ob navzočnosti mnogih tisočev romarjev podobo Marije Pomočnice in njeno Dete slovesno okronal z dragocenima zlatima kronama. Ko je bil leta 1935 v Ljubljani evharistični kongres, so milostno podobo Marije Pomagaj slovesno prepeljali v Ljubljano, da bi bila nekakšna pokroviteljica kongresa. Drugič je milostna podoba zapustila Brezje pred nemško silo spomladi 1941. Dve leti je bila na Trsatu, maja 1943 pa je bila skrivaj prepeljana v Ljubljano in je nad štiri leta kraljevala na oltarju sv. Dizme v ljubljanski stolnici. Semkaj je v sredi tako velikih stisk slovenskega naroda hodilo po tolažbo in moč nešteto src.

Za 50-letnico kronanja Marije Pomagaj 1. septembra 1957 se jih je s tedanjim škofom Antonom Vovkom na čelu zbralo 25 tisoč. V spomin na 50-letnico kronanja je Kongregacija sv. obredov dovolila v ljubljanski škofiji obhajanje praznike Marije Pomočnice kristjanov.

Podobo Marije Pomagaj vidiš v skoraj vsakem stanovanju resnično verne slovenske družine. Izseljenci ji grade nove cerkve in kapele. Tako je nastalo v tujini že več novih božjih poti v čast Mariji Pomagaj.

Za brezjansko himno, ki jo danes pojemo, je sestavil besedilo p. Krizostom Sekovanič, glasbeno pa jo je priredil stolni prošt dr. Franc Kimovec. Motivi Marijinih pesmi imajo veliko oznanjevano vrednost, saj izražajo Marijino vlogo pri odrešenju Češčenje gre Mariji zato, ker je Božja Mati. Kaj nam hoče brezjanska himna poleg tega, da je Marija veh slovenskih src Kraljice, še povedati.

Kadar prihrume skušnjave, stopi k nam z nebes višave. S tem Marijo prosimo, naj nam pomaga v skušnjavah, katerim smo vsi podvrženi, ko se moramo boriti proti poželenju mesa, oči in napuha. Vso človeško zgodovino prepleta boj zoper moči teme. Skušnjave bodo brez moči, če bomo goreče molili in prečisto Devico Marijo klicali na pomoč.

Čuj ljubečih src glasove, varuj polja in domove, je še posebej primerna v tem času, ko Cerkev vabi k prošnjam za blagoslov pri delu in blagoslov na polju ter za odvrnitev vojske, potresa in povodnji. Samo znanost in tehnika ne moreta rešiti vseh težav, potreben je tudi Božji blagoslov. Saj ni nič tisti, ki sadi in zaliva, temveč On, ki daje rast (prim. 1 Kor 3,7).

Naše nam družine vodi, vzgajaj v pravi jih svobodi. Družina je osnovna celica človeške družbe, od nje je odvisna prihodnost naroda in Cerkve. Kriza in razpad številnih slovenskih družin nas mora pretresti. Sveti papež Janez Pavel II. je poudaril jugoslovanskim škofom na sprejemu v Rimu, da ga posebej skrbi indiferentnost mladih in je priporočal, naj mladino vzgajamo v verskem duhu. Mati Terezija iz Kalkute svetuje: »Vpeljite v družino molitev.« Družina, ki moli, ostane skupaj; družina, ki živi iz vere, bo tudi dajala nove duhovne poklice, ki so za ohranitev vere nujno potrebni.

Vse Slovence k Bogu dvigaj, vero v srcih jim prižigaj! Človek potrebuje Boga kakor zrak in vodo. Verni ljudje niso nobeni primitivci; tudi ko klečijo, molijo in pojejo, so dobrotniki človeka in vsega sveta. Varujejo svet pred Božjo obsodbo. Če teh zmanjka, bo res hudo.

Vera prinaša v svet nemira in strahu veselje, pravičnost, enakost, ljubezen, spravo in mir. Naša moč je evangelij. Marija je odprla vrata Odrešeniku, skušajmo z Marijino pomočjo čim več storiti, da se sodobni človek vrne k Bogu in Kristusu, ki je edini smisel našega življenja. Kristusa pa ne more nihče nadomestiti.

image_pdfimage_print