Marija, pomagaj nam sleherni čas

208

Zavest, da je Marija Pomočnica kristjanov, je med Slovenci trdno zasidrana. Ena izmed največjih slovenskih božjih poti pri nas, Brezje na Gorenjskem, je posvečena prav Mariji Pomagaj. Seveda pa je prepričanje, da Marija Pomočnica vernih nikdar ne zapusti, staro in močno utrjeno v različnih preizkšnjah, ki jih je morala v zgodovini Cerkev prestati zelo veliko.

Koga pravzaprav ščiti Marija Pomočnica kristjanov? Beseda “kristjan” prihaja od besede Kristus, kar pomeni Maziljenec. Jezusa iz Nazareta so imenovali Mesija, grško Kristus, slovensko Maziljenec. Maziljenje tu pomeni notranje prežetje Jezusove človeške narave z Božjo naravo druge Božje osebe, prežetje s svetim Duhom. Že pri prvem javnem nastopu v Nazaretu je Jezus obrnil nase besede preroka Izaija, ki pravi: »Duh Gospoda Boga je nad menoj, ker me je Gospod mazilil« (Iz 61,1). Nato je dodal: »Danes se je to Pismo izpolnilo« (Lk 4,21). Zunanje znamenje Jezusovega maziljenja je bil krst ob Jordanu. Ko so sodobniki videli velika znamenja, ki jih je delal, so ga označili za Kristusa. Tako so ga tudi učenci velikokrat nazivali Kristus.

Po Jezusovem vnebohodu so učenci tako pogosto izgovarjali besedo Kristus, da so bili njihovi sodobniki, ki so jih opazovali od zunaj, nad tem presenečeni in so prav to besedo začeli povezovati z vsemi, ki so se zbirali v Kristuovem imenu. Jezusove učence so tako pričeli kliati “kristjane”, z besedo, ki je bila izpeljana iz besede Kristus. Prvič se je to zgodilo v Antiohiji (prim. Apd 11,26). Izraz “kristjani” je počasi označeval občestvo Kristusovih učencev, Cerkev v celoti.

Naziv “kristjani” ima v zvezi z imenom Kristus – Maxiljenec zelo globokko vsebino. Ne pomeni le naše zunanje pripadnosti Kristusu, kolikor sprejemamo njegov nauk za življenjsko vodilo, pač pa tudi našo notranjo povezanost s Kristusom, ki je maziljen s Svetim Duhom. udi kristjani smo deležni tega maziljenja in se imenujemo kristjani prav zato, ker smo bili pri krstu, posebno pa še pri birmi maziljeni s Svetim Duhom. Tega maziljenja smo bili deležni v Jezusovem imenu, se pravi v moči Jezusovega odrešilnega dela, kakor je bl Jezus sam, seveda v vsej polnosti, maziljen s Svetim Duhom.

Na ta pomen je treba misiti, ko govorimo o Mariji Pomočnici kristjanov. Ne gre najprej za to, da bi Marijo označevali za pomočnico nekega posameznega kristjana, čeprav gotovo tudi, temveč izraz poudarja, da je Marija pomočnica krščanskemu občestvu v celoti, vsej Cerkvi. Zato nas češčenje Marije Pomočnice varuje tega, da bi bili pretirano usmerjeni samo v svoje lastne zadeve; vedno moramo biti usmerjeni tudi v živjenje in problematio vesoljne Cerkve, katere člani smo in v kateri živi Kristus. Iz naziva Pomočnica kristjanov moremo tudi razbrati, v čem naj bi nam Marija predvsem pomagala.

Pomen tega naziva moremo razbrati tudi v zgodovini njegovega nastanka. V Rimu in ponekod v Nemčiji so ga uporabljali še pred letom 1571. Dne 7. oktobra 1571 pa je krščansko brodovje kljub veliki premoči sovražnikov pri Lepantu doseglo zmago nad Turki. Ti takrat niso ogrožali smo posameznih kristjanov, temveč vse krščanstvo. Hoteli so izbrisati njegovo podobo v zahodnem svetu. Kristjano so zmagali ob očitni pomoči Marije, h kateri so se na pobudo papeža Pija V. zatekli predvsem z gorečo molitvijo rožnega genca. Iz hvaležnosti so začeli licati Marijo “Pomočnico” ali “Pomoč” kristjanov.

Izredne pomoči je bil deležen tudi papež Pij VII. in z njim ves krščanski svet. Njegovega predhodnika, nad 80 let starega Pija VI. je dal Napoleon odvesti iz Rima in ga vlačiti iz ječe v ječo. Stari papež je po dveh mesecih trpljenja umrl. Takrat so mislili, da je s tem papeštvo uničeno in da je Cerkvi zadan odločilni udarec. endar je bil kljub težavam na papeški prestol izvoljen Pij VII. Tudi tega je dal Napoleon zapreti. V ječi je prebil pet let. Na vse načine so ga poniževali in hoteli biti njegovo voljo, da bi še naprej služil Cerkvi. Papež se ni oziral na cesarjeve grožnje, vdano se je priporočal Materi Božji za pomoč, z njim pa ves krščanski svet. Napoleon je bil leta 1814 premagan in 24. maja se je papež slovesno vrnil v Rim. Te zmage ni pripisoval sebi, temveč Materi Božji. Ta dan je postal god Marije Pomočnice kristjanov.

Peem Marija, pomagaj nam sleherni čas upira naše oči k preblaženi Devici, ki je naša pomočnica v vseh težavah. Posebej drugi del pesmi je uglašen na mir, v katerem naj žive kristjani. Mir je namreč vrednota, brez katere ne more biti pravega človeškega življenja, predvsem pa ne duhovnega doživljanja našega bivanja. Tako je vojska v svetu vedno gmotno, posebej pa še duhovno zlo, ki velikokrat v človekših srcih pusti nepopravljive posledice. Maria, pomagaj vsem ljudstvom zemlje, naj v Božji ljubezni in miru žive. Marija, pomagaj siroam vojske, jih milostno sprejmi v svoje Srce!V sodobnem svetu je vedno več vojsk, v katerih so žrtve nedolžni ljudje, ki teh vojsk ne marajo. So žrtve različniih interesov v svetu, ki so daleč od hotenja ljudi, ki morajo prenašati trpljenje zaradi različnih pogledov politikov, ki za zeleno mizo in sami popolnoma neprizadeto odločajo o življenju milijonov. To so velikokrat interesi, ki so popolnoma osebni, sebični in zato tako tragični za ljudi, ki jih te odločitve neposredno prizadenejo. Odrešenje je namenjeno vsem ljudem. Cerkev prosi Marijo prav za vse, še posebej za tiste, ki so v stiski. Naj nam Marija izprosi preživeti naš vek tako, da bomo mogli v njem uresničiti svoje najbloblje cilje. To pa so: v prijateljstvu in miru oblikovati takšno življenje, ki nas bo duhovno bogatilo in nas pripravljalo na večnost pri Bogu, saj naše življenje na svetu predstavlja le pripravo na polnejše življenje, ki ga upamo prejeti po smrti. To pa bo mogel človek dosegati le v mirnih in prijateljsko razpoloženih časih. Vsako sovraštvo in vojska namreč človeka pehata v telesno in duhovno smrt.

image_pdfimage_print