Sveti Jožef vzgojitelj

248

V marcu, in sicer 19., obhajamo slovesni praznik svetega Jožefa, Marijinega moža in zavetnika vesoljne Cerkve. Zato bomo pretrgali vrstni red katehez in današnjo posvetili njemu, ki zasluži vse naše priznanje in vdanost, ker je znal tako varovati sveto Devico in sina Jezusa. Biti varuh je Jožefova značilnost in njegovo véliko poslanstvo.

Danes bi rad govoril o varstvu, vendar s  posebnega vidika: o vzgojnem varstvu. Oglejmo si Jožefa kot zgled vzgojitelja, ki varuje in spremlja Jezusa na njegovi poti rastí »v modrosti, starosti in milosti,« kot pravi evangelij. Jožef ni bil Jezusov oče: njegov oče je bil Bog, Jožef pa je bil njegov “družinski očka”, bil je njegov oče za javnost, pa tudi oče, ki je skrbel za njegovo rast. Za kakšno rast? V modrosti, starosti in milosti.

Začeli bomo s starostjo, ki je najbolj naravna razsežnost, fizična in psihološka rast. Jožef je skupaj z Marijo skrbel za Jezusa predvsem v tem smislu. Rekli bi, da ga je “gojil”, torej skrbel, da mu ni manjkalo nič za zdrav razvoj. Ne pozabimo, da je skrbno varstvo Otroka vsebovalo tudi beg v Egipt, trdo izkušnjo živeti kot begunci. Jožef je bil z Marijo in Jezusom begunec, da bi ušel Herodovi grožnji. (Pozor: Jožef z ženo in otrokom ni bil nikak migrant, ki bi iskal boljše življenjske pogoje ali celo brezdelno življenje na tuj račun, da o migrantskem nasilju niti ne govorimo. Čeprav papež – vsaj tukaj – migrantov sploh ne omenja, je jasno, da točno razlikuje med begunci in migranti; op. ur.) Ko so se potem vrnili in ustalili v Nazaretu, se je začelo dolgo razdobje Jezusovega življenja v družini. V tistih letih je Jožef izučil Jezusa tudi v svoji obrti, ki je tako skupaj s svojim očetom Jožefom postal tesar. Tako je Jožef “materialno vzgajal” Jezusa.

Preidimo zdaj k drugi razsežnosti, to je k “vzgoji v modrosti”. Jožef je bil za Jezusa zgled in učitelj tiste modrosti, ki se hrani z Božjo besedo. Lahko si predstavljamo, kako je Jožef vzgajal malega Jezusa v poslušanju Svetega pisma predvsem, ko ga je ob sobotah vodil v shodnico, kjer je lahko poslušal ne le besedilo, ampak tudi komentar, čeprav je ta bil včasih kaj preprost.

In končno je tu še razsežnost “milosti”. Evangelist Luka pravi o Jezusu: »Božja milost je bila z njim« (Lk 2,40). V tem oziru je Jožefov delež kajpada zelo omejen, posebno ob upoštevanju rasti v raznih življenjskih razdobjih. Bila bi pa huda napaka misliti, da oče ali mati ne moreta narediti nič za rast otrok v milosti, kjer velja predvsem družinski zgled. To je delo, ki ga je Jožef opravil z Jezusom: vzgajal ga je k rasti v vse treh razsežnostih

Drag bratje in sestre, poslanstvo sv. Jožefa je gotovo edinstveno in neponovljivo, sa je tudi Jezus edinstven in neponovljiv. Kljub temu pa je njegovo varstvo Jezusa, ki ga je vzgajal k rasti v modrosti, starosti in milosti, zgled za vsakega vzgojitelja, še posebno pa za vzgojitelja očeta. Sveti Jožef je zgled za očeta in očka. Njegovemu varstvu torej zaupam vse roditelje, pa tudi duhovnike (saj so “patri”) in vse tiste, ki imajo kako vzgojiteljsko vlogo v Cerkvi in v družbi. Očetovski dan v raznih deželah praznjejo na različne dneve. Toda pravi dan je 19. marec, praznik Jezusovega vzgojitelja. Ta dan, pa tudi sicer, zmolimo kak očenaš za naše vzgojitelje, da bi bili čimbolj podobni sv. Jožefu.

image_pdfimage_print