24. november – Jezus Kristus, Kralj vesoljstva

DESNI RAZBOJNIK PROSI ZA SPREJEM V KRISTUSOVO KRALJESTVO

236

(Lk 23,35-43)TUKAJ

Na zadnjo nedeljo v cerkvenem letu, na praznik Kristusa Kralja, imamo nedeljski odlomek iz Lukovega “pasijona” o žalitvah Križanega. Tudi tukaj se je Luka kot vira posluževal Markovega evangelija, vendar mu je vtisnil originalno obliko. Prizor predstavlja dva vidika. Prvi: za kulisami množice, ki si poželjivo ogleduje prizor, se voditelji ljudstva, kot tudi rimski vojaki, norčujejo iz Križanega. Omemba napisa na križu odpre drugi vidik, ki je sam po sebi ravno nasproten prvemu. Hudodelec, ki preklinja na križu je postavljen kot nasprotje istemu, ki ga ozmerja, ki izpove Kristusovo nedolžnost in – to je trojni višek – ki ga prosi, naj se ga spomni in uslišanje prošnje z besedami Križanega (ki jih prinaša samo Luka). S tem se odlomek zaključi.

Kot anonimna množica za razliko od Marka voditelji ljudstva niso natančneje določeni (pri Marku veliki duhovniki in pismouki). Luka prav tako ne navaja vseh besed norčevanja, ampak samo: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Luka se namreč v vsem evangeliju izogiblje naslovu “izraelski kralj”,  ampak polaga Judom v  usta izraze, ki so nedvomno mesijanski: “Božji Mesija” prim. 2,26; 9,20) in “Izvoljenec”, kakor ga je ob spremenitvi na gori imenoval glas iz nebes (9,35). S tem namiguje na starozaveznega Jahvejevega služabnika (Iz 42,1), ki ga je prvotna krščanska skupnost razlagala v mesijanskem pomenu. Voditelji ljudstva pa zmerjajo Jezusa kot trpečega Mesija, kar je bilo za judovsko mesijansko pričakovanje nemogoč pojem. S tem se norčujejo iz vere prve krščanske skupnost, za katere Luka piše. Tudi rimski vojaki se pridružujejo judovskemu norčevanju. Jezusa imenujejo z naslovom, ki so ga očitno prebrali na napisu na križu. Tudi kis, ki mu ga ponujajo, je v Lukovih očeh norčevanje, za razliko od Marka, kjer bi kis  lahko pomenil usmiljeno gesto.

Kratko Markovo pripombo o dveh hudodelcih, ki sta bila križana hkrati z Jezusom, je Luka predelal v velik prizor. Slovenski prevod tukaj dela napako, ko pravi: »Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu …« Luka namreč namerno opušča Markovo formulacijo »in z njim so križali dva razbojnika« in pravi samo: »Eden od hudodelcev, ki sta visela, ga je preklinjal …«, saj hoče predstaviti Jezusa kot edinega “križanega”. Ta beseda ima tako za Luka kot za njegove bralce posvečen značaj. Ponovno se tu pojavi izraz Mesija, pa ne več kot zasmehovanje, ampak preklinjajoči razbojnik zadnji trenutek odlomi izrazu “Mesija” zasmehovalno ost. Prizor obeh hudodelcev se zaključuje s prošnjo desnega in Jezusovo obljubo: »Danes boš z menoj v raju.«

Ta Jezusova izjava je dala zanimiv podatek današnji eshatologiji, delu teologije, ki se ukvarja s poslednjimi rečmi. Danes vemo, da po smrti ni več ne prostora ne časa. Pripovedi tistih, ki so že umrli, pa so se vrnili, omenjajo, da so po tem prehodu imeli nekaj težav kako se znajti v življenju brez časa in prostora. Eshatologiji je s pomočjo Lukovega “pasijona” uspelo ugotoviti, kako dolg je ta uradno imenovani “vmesni čas (tempus intermedium)”, ko se rajni privaja na življenje izven časa in prostora. Koliko časa? Jezus je umrl okrog tretje ure popoldne, judovski dan pa se je končal, ko se je pokazala prva zvezda. Ker bo razbojnik v raju še “danes”, to pomeni, da traja vmesni čas največ kake tri ure.

V okviru Lukovega “pasijona” je ta odlomek še poseben “evangelij”. Prinaša veselo novico o odrešilni moči Kristusove smrti, naznanilo upanja, ki je nad smrtjo vsakega, ki je povezan s Kristusom. Prav primerno branje za konec cerkvenega leta, ki je obenem simbol konca našega zemeljskega “leta” z upanjem, da bo tudi nam rečeno: »Danes boš z menoj v raju!«

image_pdfimage_print