VATIKAN — Papež Frančišek je imenoval malteškega nadškofa Charlesa Scicluna za pomočnika sekretarja Kongregacije za verski nauk, tretje najpomembnejše mesto v tem vatikanskem organu. Scicluna je nedavno vodil temeljito preiskavo o zlorabah v Cerkvi v Čilu in je že zdaj pristojen za vprašanja zlorab v kongregaciji.
GENOVA — Nekdanji predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco je pri predstavitvi knjige pogovorov z njim dejal, da se sekularizem tudi v Italiji širi kot v drugih evropskih državah. »V verskem pogledu ni v Italiji nič drugače …,« je priznal kardinal.
PARIZ — Frederic Potier, pri francoski vladi pooblaščen za boj zoper protijudovsko razpoloženje in dejanja, je povedal, da so Judje vedno pogosteje žrtve nasilja v svojih domovih in stanovanjih. To jih zelo vznemirja in plaši.
VARŠAVA — List Gazeta Wyborcza je objavil novico, sklicujoč se na podatke iniciative žrtev spolnih zlorab “Ne bojte se!”, da ministrstvo za pravosodje ni na začetku januarja na medmrežju objavilo podatkov o 56 duhovnikih, ki prestajajo kazen zaradi omenjenih zlih dejanj. Žrtve spolnih zlorab so zaradi tega poljski vladi očitale, da ščiti duhovnike.
BARCELONA — Španska javna občila poročajo, da so z začetkom letošnjega leta zelo poostrili varnostne ukrepe za obvarovanje obiskovalcev svetovno znane cerkve Svete družine. Za najnovejše varnostne naprave so namenili dva milijona evrov.
VARŠAVA — Cerkveni statistični zavod je objavil podatek, da je lani oktobra, ko so šteli nedeljnike, bilo pri nedeljski maši po vsej Poljski le 36,7% katoličanov. To je najmanj doslej od leta 1980, ko so začeli šteti nedeljnike; tedaj jih je bilo pri maši 51%. Omenjeni podatek — 36,7% — pa je še vedno visok glede na druge države Evrope, saj je na primer v Nemčiji leta 2016 prišlo k maši le 10,2 % katoličanov. Redno hodijo k nedeljski maši, podobno kot na Poljskem, Irci, v večjem številu pa Maltežani.
VARŠAVA — Predsednik Poljske škofovske konference nadškof Stanislaw Gadecki je izrazil upanje, da bo poljska vlada po pogovorih s predstavniki Cerkve odprla “humanitarni koridor” za begunce. Spomnil je na to, da je tudi italijanska vlada morala krepko zajeti sapo, preden je na prigovarjanje skupnosti sv. Egidija premagala odpor do omenjene možnosti za pomoč beguncem. Poljska škofovska konferenca in Karitas si zlasti prizadevata za sprejem sirskih družin v stiski.
ISLAMABAD — Azijska katoliška agencija Ucanews poroča, da so člani parlamenta v pakistanski pokrajini Khyber Pakhtunkhwa vsem šestim krščanskim cerkvam dovolili, da vnovič odprejo svoja vrata vernikom. To so jim povedali ustno, v kratkem pričakujejo pisno potrditev, je povedal pastor Pentekostalne cerkve v Abbottabadu — Christopher Shakar. Katoliški duhovnik Arshad Nayer pa je obsodil ravnanje oblasti: »Namesto da bi poskrbela za varnost omenjenih cerkva, je za upravo pokrajine udobneje, da jih zapre.«
AVOLA — Zavod Meter iz Avole v Italiji, ki ga vodi duhovnik Fortunato Di Noto in se že od leta 1989 bori proti pedofiliji in pedopornografiji, je izdal poročilo, v katerem opozarja, da je po svetu v prvih štirih mesecih letošnjega leta objavljenih že 6 milijonov novih spletnih fotografij in več kot 100.000 video posnetkov spolnega zlorabljanja otrok v starosti od 3. do 7. leta, večinoma na t. i. globokem spletu.
OAKLAND — »Raje bom šel v zapor, kakor da bi sprejel tak napad na versko svobodo,« je izjavil škof Michael Barber iz škofije Oakland, ko je kalifornijski senat sprejel osnutek zakona, ki duhovnike obvezuje k izdaji spovedne molčečnosti v primeru, ko spovedanec spregovori o spolni zlorabi. »Mladi so mi že rekli, da si ne bodo upali k spovedi, v strahu, da bom njihove grehe prijavil policiji.« Dejal je, da povsem podpira zaščito otrok pred zlorabami, da pa tega zakona, če bo dokončno potrjen, duhovniki ne bodo spoštovali.
FRANCIJA — Nevladna organizacija ACAT (Kristjani za odpravo mučenja) je skupaj s sindikatom pristaniških delavcev v mesecu maju že dvakrat uspešno preprečila natovarjanje orožja, namenjenega iz Francije v Savdsko Arabijo. ACAT namreč trdi, da ta država dokazano izvaja vojne zločine nad civilnim prebivalstvom v Jemnu, kjer je vpletena v državljansko vojno. Ker je verjetno, da bo francosko orožje uporabljeno proti civilistom, so poskušali doseči tudi pravno prepoved prodaje. Sodišče jih je zavrnilo, ministrstvo za obrambo pa se sklicuje na partnerske dogovore s Savdsko Arabijo. Sindikalist Laurent Pastor je izjavil, da »ne pride v poštev, da bi delavci naložili orožje ali strelivo, namenjeno za katero koli vojno.«
BANGKOK — Predsednik Zveze škofovskih konferenc Azije, mjanmarski kardinal Charles Maung, je 16. maja v Bangkoku dejal, da »zahodne manipulacije z islamofobijo, ki meče neutemeljen sum na vse muslimane sveta in povzroča napetosti«, povzročajo številne žrtve med nedolžnimi kristjani, medtem ko so v ozadju geostrateški interesni spori med zahodnimi silami in islamskimi državami ter umetno ustvarjanje kulturne vojske.
BUKAREŠTA — Romunska grkokatoliška cerkev je nastala z unijo iz leta 1700, ko je del romunskih pravoslavnih vernikov, ki so v tem času spadali pod habsburško monarhijo, sprejel papeževo prvenstvo. Cerkev je obdržala bizantinski obred in lastno pravno ureditev. V naslednjih stoletjih je bila v prvih vrstah romunskega narodnega, kulturnega in intelektualnega preporoda. Vodilna vloga Cerkve je bila trn v peti nove komunistične oblasti. Po navodilih iz Sovjetske zveze je izkoristila napetosti med Pravoslavno in Katoliško cerkvijo. Priredili so lažno sinodo, na kateri so uradno priključili grkokatoličane pravoslavnemu patriarhatu in temu predali njihove cerkve in drugo premoženje. Prepovedali so vse katoliške obrede v romunskem jeziku, tako da so morali maševati po zasebnih hišah. Po 41 letih v ilegali se Grkokatoliška cerkev znova postavlja na noge, čeprav je število vernikov upadlo vsaj za dve tretjini. Pravoslavna cerkev se je po padcu režima leta 1989 opravičila za svoje predstavnike, ki so se povezali z oblastjo v preganjanju katoličanov.
