Islam si nebesa predstavlja kot nekako pornoutopijo
Posebna vrsta nasilja, o katerem slišimo poročila iz zahodnih držav in se dogaja že tudi pri nas ter je svoj grozljivi višek doseglo med napadom Hamasa na izraelske civiliste, je spolno nasilje. Tudi to ima verske korenine. Islamskim borcem je, če padejo v boju z neverniki, obljubljena posebna nagrada. V primeru smrti v boju za islam postanejo mučenci in v nebesih jih čaka 70 devic, ki so vedno pripravljene za spolne odnose. Islam si nebesa predstavlja kot nekako pornoutopijo. Takole piše srednjeveški islamski »teolog« al Suyuti: Vedno ko spimo z eno od »hurij« (mladenka, ki pripada mučeniku svete vojne – op. a.), se ta potem spet spremeni v devico. Penis muslimana ne bo nikoli omagal. Erekcija traja večno in užitek med združitvijo je neskončno sladek in nadzemeljski. (…) Vsak izvoljenec bo poleg svojih žen, ki jih je imel na zemlji, imel še sedemdeset hurij. Vse bodo imele izvrstno in zapeljivo vagino.
Nebesa so v predstavah muslimanov samo prostor za uživanje v neskončnem seksu. Take predstave izvirajo iz arabske obsedenosti s spolnostjo. Komaj kaka beseda v arabščini ima več sinonimov kot arabska beseda za spolni odnos. Ženske so v Koranu opisane kot »polje«, ki ga moški lahko orje po mili volji. Spolno nasilje, ki so ga nad evropskimi ženskami prvič množično zagrešili islamski migranti v Kölnu med novoletnim praznovanjem 2015/2016, je torej arabsko-islamski kulturi imanentno.
Seveda je bila osnova Mohamedove pornoutopije zelo stvarna in racionalna – spolna nepotešenost njegovih mladih vojščakov, ki so jo njihovi voditelji znali izkoristiti. Ko so premagali nevernike, so ženske vedno pripadle islamskim borcem. To je zagotovo tudi ena od zelo stvarnih obljub, s katerimi dandanes vodstva islamskih milic vabijo mlade privržence. Mami jih možnost nekaznovanega nasilja nad ujetimi ženskami. Spolno nasilje je bilo v svojih najhujših oblikah navzoče med uničevanjem jezidov v Iraku, sirskih in iraških kristjanov s strani ISIS in sedaj nad izraelskimi dekleti, ki so jih zajeli Hamasovi fanatiki. Seksualno nasilje nad ujetimi in zasužnjenimi drugoverskimi ženskami je zato glavna značilnost džihadističnih pohodov, kot je bil ta, ki so ga izvršili hamasovci. Neumnost in naivnost Evropejcev pa se kaže v tem, da se sprašujejo za motive kaznivih dejanj. Pogosto jih “najdejo” v psihičnih težavah storilcev!
Verjeti, da islam sam po sebi ni vzrok za napadalnost teroristov in storilcev spolnega nasilja, je zato dokaz popolne zgodovinske nevednosti in nerazgledanosti.
Arabski verski »učenjaki« so svet razdelili na dva dela: na Dar al Islam in Dar al Harb. Prvi je del sveta, kjer vladajo islamska vera in šeriatski zakoni, druga pa del sveta, kjer islama ni ali pa še ni prevladal. Dar al Harb pomeni Hiša vojne, kajti med obema deloma sveta vlada vojna, ki jo je treba po navodilih islamskih pravnikov bojevati tako dolgo, da bo ves svet Hiša islama. Sveta vojna, džihad, je po nekaterih tolmačenjih dolžnost vsakega muslimana. Take so zapovedi v Koranu (Sura 8/39 in Sura 9/41). Islamskim bojevnikom je zapovedano tudi, da se v boju ne smejo umakniti, tudi če so v boju z dvakrat močnejšim sovražnikom. Vojna z neverniki je trajno stanje, končano bo, ko bodo vsi neverniki na svetu premagani.
Vojna med Hamasom in Izraelom zato še zdaleč ni samo spor zaradi ozemlja. Zaradi istega ozemlja, ki si ga lastita dva naroda. Gre še za nekaj drugega. Boj Izraela in njegova usoda pa bo mogoče že jutri tudi naš boj in naša usoda.
