Brali smo

SLOVENIJA —11. marca se je na komercialni POP TV odvil še en manifest v podporo državnega zdravstva. V oddaji je sodeloval tudi predsednik vlade, ki so ga ustvarjalci oddaje posedli v drugo vrsto kot nekakšnega šolarja, ki si je med oddajo delal zapiske. Oddaja, ki ponovno ni uspela razlikovati med javnim in državnim zdravstvom, je v javnosti naletela na hude kritike. Kritičen je bil tudi Milan Krek, ki pričakuje, da se predsednik vlade zresni. V uvodu velja ponoviti razliko med javnim in državnim zdravstvom. Državno zdravstvo je hkrati javno in ga nadzoruje država. Javno zdravstvo pa ni nujno tudi državno, saj so lahko del mreže tudi zasebni izvajalci zdravstvenih storitev. To je ključna razlika, ki jo skušajo tovrstne oddaje zamegliti.

EVROPSKA UNIJA — Evropska poslanka Romana Tomc je ta teden na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila navzoče in predvsem komisarko Věro Jourovo v zvezi z novim aktom o medijski svobodi. Tomčeva akta ni podprla, saj njene dosedanje izkušnje kažejo, da je mogoče še tako dobre rešitve zlorabiti za politično obračunavanje.

SLOVENIJA — V Temi dneva je župan Brežic Ivan Molan spregovoril o vladni odločitvi glede migrantskega centra. Vlada je namreč v začetku meseca brez posvetovanja z lokalnimi skupnostmi sklenila, da se za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito organizirata izpostavi azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Iz vladnega urada so sporočili, da gre za začasne nujne objekte za čas trajanja višje sile, vendar največ tri leta. S prebivalci Obrežja in Središča ob Dravi se pred to odločitvijo ni nihče posvetoval. Umestitev azilnih domov so najprej obsodili v Brežicah, nato še v Središču ob Dravi. »Tu azilni dom ne bo stal, ker smo krajani Središča ob Dravi že vsi na nogah, razen prek naših trupel. Mi smo proti, mi tega ne bomo imeli tukaj,« je dejal eden izmed prizadetih krajanov.

HRVAŠKA — Predsednik republike Hrvaške ne sme sodelovati kot kandidat za poslanca na parlamentarnih volitvah ali kot potencialni kandidat za predsednika vlade, je danes opozorilo hrvaško ustavno sodišče. S tem se je odzvalo na napoved predsednika Zorana Milanovića, da bo kandidiral na aprilskih parlamentarnih volitvah, ne da bi pred tem odstopil.

SLOVENIJA — Poslanec Anton Šturbej je od vlade zahteval podatke v zvezi s službenimi plačilnimi karticami, ki jih uporabljajo ministri, državni sekretarji ali drugi javni uslužbenci v ministrstvih in organih v sestavi. Prejel je odgovor, iz katerega je razvidno, da so navedeni v letu 2023 prek službenih kartic porabili rekordnih 1,637 milijona evrov, od tega sta ministrstvo za obrambo in ministrstvo za notranje zadeve porabila skoraj 1,1 milijona evrov.

RUSIJA — Z včerajšnjo nedeljo 10. marca) se je v Rusiji končala še ena volilna farsa, ki je Vladimirju Putinu pričakovano prinesla peti predsedniški mandat. Ob rekordni volilni udeležbi je že v prvem krogu pometel s tekmeci, a seveda v povsem neregularnih razmerah, ki jih zaznamujeta medijski monopol in represija.

SLOVENIJA — Dr. Federico Potočnik, zdravnik: »… mi delamo veliko nadur. Sam jih običajno naredim okrog 80, poleg svojega rednega dela v bolnišnici. Nisem nič posebnega, vsi moji kolegi delajo nekaj podobnega. Hočem reči, življenje smo dali naši skupnosti in se nam zdi grdo, kako ta vlada, ki bi morala izboljšati pogoje za vse, tako grdo ravna z nami. Mi si konec koncev želimo, da bi bil urejen sistem, da lahko mirno in normalno delamo, da imamo čas za paciente, da imamo dobre stavbe – saj vidite, stavbe razpadajo – skratka, da dobimo takšno zdravstvo, kot si ga ljudje zaslužijo. Žal tega ni in zato je stavka nujna.«

ZDRUŽENE DRŽAVE — Anketa, opravljena v dneh po govoru predsednika Joeja Bidna o stanju v uniji, kaže, da nekdanji predsednik Donald Trump v tekmi za Belo hišo vodi pred sedanjim predsednikom. Raziskava med registriranimi volivci, ki je bila objavljena ta teden in jo je med 8. in 10. marcem izvedlo statistično podjetje HarrisX, je pokazala, da Trump vodi pred Bidnom za štiri točke. 45 % vprašanih je navedlo, da nameravajo glasovati za Trumpa, medtem ko jih bo 41 % glasovalo za Bidna, 13 % pa je še neodločenih.

SLOVENIJA Ministrstvo za digitalizacijo se ukvarja z vsem drugim, samo z digitalizacijo ne. Namesto, da bi skrbelo za digitalni prehod in implementacijo umetne inteligence v javno upravo in druge pore našega življenja se ukvarja izključno z levimi ideološkimi temami na čelu z zloglasnim “sovražnim govorom”, ki dejansko nima nobene veze z digitalizacijo. Ministrstvo za digitalno preobrazbo namreč s partnerji začenja kampanjo proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu, poroča STA. Kampanja se imenuje Mesec boja proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu, kot pravijo na ministrstvu, pa je njen namen »mlade, šolnike in starše ozaveščati o varnem in odgovornem vedenju na spletu ter kako se odzvati v primerih spletnega nasilja, so predstavili na novinarski konferenci.«

ITALIJA — Italijanska policija je v ponedeljek v majhnem mestu Bondeno na severu države ustavila 103-letno upokojenko Giuseppino Molinari, ki se je vozila brez vozniškega dovoljenja in zavarovanja. Policisti so ji avto zasegli, gospa pa je dejala, da sedaj namerava kupiti moped, da “ne bi izgubila svoje samostojnosti”. Molinari se je po lastnih navedbah z avtomobilom odpravila na obisk k prijateljem, s je verjetno izgubila orientacijo, saj je večkrat zapeljala po isti ulici. Policija je gospo ustavila pozno ponoči, ji zaplenila avto in jo odpeljala domov.

SLOVENIJA — Začelo se je sojenje proti materi (in njenemu partnerju) dečka, ki lansko leto junija umrl v Preboldu, v razgretem vozilu. Materin partner na predobravnavnem naroku ni priznal krivde, narok za otrokovo mater je bil preklican. Na naroku je javnost izvedela, da so v telesu umrlega dečka našli dve različni prepovedani drogi. Tožilec Jošt Jeseničnik materi in njenemu partnerju očita štiri kazniva dejanja in sicer povzročitev smrti iz malomarnosti, zanemarjanja mladoletnih oseb, surovo ravnanje ter promet s prepovedanimi drogami, ki naj bi jih obtožena prodajala tudi mladoletnim osebam ter osebam v procesu odvajanja, poroča STA.

RUSIJA — V streljanju v koncertni dvorani na obrobju Moskve 22. marca je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, več kot sto pa ranjenih, je sporočila ruska varnostno-obveščevalna služba FSB. Ruske oblasti so medtem odprle preiskavo domnevnega terorističnega napada, poročajo tuje tiskovne agencije. V kraju Krasnogorsk na severozahodnem obrobju Moskve so danes najmanj trije zamaskirani ljudje vdrli v koncertno dvorano Crocus City Hall in začeli streljati. Pri tem so po navedbah FSB ubili najmanj 40 ljudi, več kot sto je ranjenih. Zaenkrat nič ne kaže na to, da je Ukrajina vpletena v današnje streljanje v koncertni dvorani na obrobju Moskve, so sporočili iz Bele hiše. Ob to so izrekli sožalje svojcem ubitih v napadu in izrazili solidarnost z drugimi žrtvami napada.

Exit mobile version