Apd 10,34a.37-43
Velikonočni odlomek iz Apostolskih del je izvleček iz Petrovega govora, ki ga je imel pred stotnikom Kornelijem in njegovo družino v Cezareji, da bi jih pripeljal k spreobrnjenju in krstu. Povzema zgodovino Kristusovega trpljenja in vstajenja in posebej omenja, da je Kristus vstal tretji dan, izraz, ki se tako pogosto pojavlja v prvi Cerkvi. Vstajenje je pripisano Bogu Očetu, saj pravi, da ga je Bog obudil od mrtvih, kakor je to bilo obljubljeno tudi izvoljenemu ljudstvu. Vera prvih kristjanov je bila torej blizu judovskemu pojmovanju vstajenja mesa in obnovi ljudstva poslednjega časa, le da tukaj ni več omejitve na izraelski narod. Vstajenje od mrtvih se je že začelo s Kristusovim vstajenjem in obnova ljudstva poslednjega časa tudi, saj je Kristus postavljen za sodnika živih in mrtvih. Velika noč ni le praznik veselja nad Kristusovim vstajenjem ampak pričakovanje našega vstajenja. Kljub vsemu, kar se dogaja po svetu, je Božje kraljestvo že med nami, čeprav skrito. Kljub vsem zlorabam v politiki, gospodarstvu in veri, ki jih doživljamo in jim še ni videti konca, moramo kristjani vedeti, da Kristusovo vstajenje pomeni tudi naše vstajenje, le moliti je treba, da bi se čimprej uresničilo.
