Brali smo

53

SLOVENIJA — “Aktualna vlada je finančna sredstva za razvoj in promocijo slovenščine za leto 2024 znižala na 260.000 evrov (v letu 2023 je bilo na tej postavki 1.500.000 evrov), hkrati pa uvaja fakultativno brezplačno poučevanje jezikov nekdanje SFRJ!”, je kritičen poslanec SDS Andrej Hoivik, ki meni, da se s tem znižuje vrednost slovenščine, poveličuje pa pomen drugih jezikov.

RUSIJA — Evropska obveščevalna služba je dnevniku The Washington Post dostavila več kot 100 dokumentov o obsežni ruski dezinformacijski kampanji proti Ukrajini s pomočjo farme trolov. Ta je za širjenje dezinformacij uporabila tako družbena omrežja kot tudi lažne članke ipd. Med drugim je bil namen poglobiti spor med ukrajinskim političnim in vojaškim vodstvom. Prav tako je bil namen poglobiti oziroma zanetiti spore med Zelenskim in Zahodom.

SLOVENIJA — Tako kot evropska poslanka Ljudmila Novak ni marala, da bi se v Bruslju razpredalo o brutalnih čistkah na javnem servisu RTVS, sedaj ni marala, da bi se podrobneje razpredalo o sramotni ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma. »Gospa mene ne predstavlja. Takšen odnos je vreden prezira,« je potezo komentiral nekdanji vodja Mlade Slovenije Federico Potočnik.

NORVEŠKA — Norveški poslanec je nominiral najbogatejšega zemljana za Nobelovo nagrado za mir, na podlagi njegovih zaslug za ohranjanje svobode govora. Musk je tudi zaslužen na učinkovito komunikacijo ukrajinske vojske, ki uporablja njegov sistem satelitskega interneta Starlink. Muska je predlagal Marius Nilsen, poslanec norveške libertarne stranke Napredek. Trdi, da bi moral lastnik socialnega omrežja X prejeti Nobelovo nagrado zaradi njegove “neomajne obrambe dialoga, svobode govora in [omogočanja] možnosti izražanja lastnih stališč” v “nenehno bolj polariziranem svetu”.

SLOVENIJA — Vlada uvaja nove davke na “pregrehe”, torej na tobak in nadomestke, uvodoma pa je bil v načrtu tudi davek na alkohol (ki še ni povsem odpisan). Gre za “regresivne” davke, ki prizadenejo revnejše, saj je posledično vsaka cigareta in kozarec pijače dražji, česar tisti z višjimi dohodki ne občutijo oz. občutijo veliko manj. Vlada bo z novimi davki na “razvade” po žepih krepko udarila najranljivejše. Kot je znano, se prav najranljivejši pogosto zatekajo k alkoholu, cigaretam in nadomestkom, vlada pa bi za njihovo zdravje poskrbela tako, da bi zvišala davke na dotične izdelke, kar seveda problema ne bi rešilo, bi pa dodatno poslabšalo njihovo gmotno stanje. Vlada je namreč potrdila konec lanskega leta napovedani predlog spremembe trošarinskega zakona.

EVROPSKA UNIJA — Države članice Evropske unije so odobrile 13. sveženj sankcij proti Rusiji, ki naj bi bil formalno sprejet do 24. februarja, na drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino. Več bo znano v prihodnjih dneh, se pa v sveženj dodaja približno 200 imen sankcioniranih posameznikov. Zadnji ukrepi prihajajo, medtem ko Rusija osvaja položaj na bojišču, Ukrajina pa se spopada s pomanjkanjem streliva, ki ga dobavlja Zahod. EU se sooča z vse večjimi kritikami, da že veljavne sankcije niso dovolj učinkovite. Kljub temu je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pozdravila dogovor in v objavi na X zapisala: »Še naprej moramo poniževati Putinov vojni stroj.«

SLOVENIJA — Mahnič: Vlada Roberta Goloba je sinonim za korupcijo. Na zahtevo največje opozicijske stranke SDS danes v državnem zboru teče razprava o boju proti korupciji. V zahtevi za sklic izredne seje je bila med drugim izpostavljena razvpita afero sodna stavba na Litijski v Ljubljani, kjer je prišlo do večmilijonskega preplačila napram nakupu pred leti, pri čemer pa ni zanemarljivo, da je stavba v katastrofalnem stanju. Nakup 13 tisoč prenosnih računalnikov ministrstva za digitalno preobrazbo, ki ga vodi ministrica Emilija Stojmenova Duh, in lastništvo predsednika vlade Roberta Goloba v podjetju Star Solar, po besedah SDS prav tako kaže na koruptivno in klientelistično ravnanje te vlade.

RUSIJA — 16. februarja je odjeknila novica, da je Aleksej Navalni, sicer najglasnejši kritik ruskega predsednika, umrl med prestajanjem 19-letne kazni v zaporu na skrajnem severu Rusije. Vzrok njegove smrti uradno še ni znan, številni predstavniki držav Zahoda pa so odgovornost za smrt Navalnega pripisali ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Medtem pa temu prebivalci Rusije nikakor ne verjamejo. Posledica stoodstotne kontrole medijev in nepropustnosti informacij od zunaj se kaže v miselnosti družbe. Ljudi na moskovskih ulicah so namreč vprašali o tem, kdo je kriv za smrt Alekseja Navalnega. Odgovori pa so naravnost šokantni, nikogar ni bilo, ki bi menil, da bi lahko Vladimir Putin storil kaj takega.

SLOVENIJA — Še vedno odmeva incident v Murski Soboti, kjer so navijači na igrišče vrgli pirotehnična sredstva, pri tem pa poškodovali sedem članov nogometnega prvoligaša Mure ter celo otroka, ki je pobiral žoge. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar pa je zahteval poročilo policije o varovanju tekme. Dolžan mu ni ostal bivši minister za notranje Aleš Hojs, ki ga je spomnil, da so prav v Gibanju Svoboda krivi za razpad sistema na policiji, ki je sokriv za takšne incidente. »Odvratni hinavci Svobode, dve leti so policijo diskreditirali, blatili in jih obtoževali vsega mogočega, zato ker so v času covida profesionalno in strokovno ukrepali zoper levičarske horde, ki so razbijale po Ljubljani. Zarečeni kruh se jim zatika,«  je na omrežju X zapisal Aleš Hojs.

BELGIJA — V belgijskem parlamentu je muslimanski duhovnik imam recitiral odlomek iz Korana, ki naj bi muslimane pozival k ubijanju Judov. Številni poslanci so izrazili svoje ogorčenje nad njegovo prisotnostjo v parlamentu, izraelska veleposlanica v Belgiji pa je bil naravnost zgrožena, ko je izvedela, kakšen verz je bil deljen z zakonodajalci.

SLOVENIJA — Cenzurirali so me, je na svojem FB profilu objavila nekdanja urednica TVS Mojca Pašek Šetinc, ki je na volitvah poslancev s podporo Milana Kučana postala poslanka Svobode, a so jo iz stranke Roberta Goloba lani izključili, ker bi naj bila preveč svojeglava. Cenzuro očita časopisni hiši Delo, da so niso objavili videoposnetka novinark Dela z njo. Mojca Pašek Šetinc njunih imen pred javnostjo ne navaja, kar je nenavadno. Hkrati pa trdi, da se je zgodila cenzura, torej da je državna oblast onemogočila objavo intervjuja. Podrobnosti o posegu oblasti v medij, ki je v lasti Kolektorja Stojana Petriča, v svojem zapisu ne omenja. Tudi tega ne, kdo konkretno iz vlade, tožilstva ali sodstva naj bi preprečil objavo.

image_pdfimage_print