1 Mz 22,1-2.9a.10-13.15-18
V pripovedi o Izakovem darovanju so poudarjene tri točke.
1. Prvi poudarek je sveti kraj. Izraelci Kanaana, ki je bil njim obljubljena dežela, niso našli praznega, ampak so ga morali osvojiti, o čemer nam podrobneje pripoveduje Jozuetova knjiga. Hkrati z osvojitvijo dežele pa so “posvojili” vse stare kanaanske bogoslužne kraje, tem pa je bilo treba dati neko versko osnovo ne temelju razodete vere, ki so jo prejeli na Sinaju. Poganske namreč niso mogli obdržati, saj bi to pomenilo odpad od razodete vere.
2. Drugi poudarek je na darovanju prvorojencev. Da so prvorojenci božja last, ni bila izključno izraelska stvar, ampak dokaj splošna tudi v drugih verstvih. To je pa pomenilo, da je treba prvorojenca darovati v pravem pomenu besede: žrtvovati njegovo življenje. To so marsikje tudi počeli še v Abrahamovih časih. Vendar pa je z napredkom civilizacije táko žrtvovanje, torej žive človeške daritve, postajalo vse bolj redko. Prav zamenjava žrtve pri Abrahamu (oven namesto Izaka) je sled prvotne oblike, prepričevanja ljudi za opuščanje človeških daritev. Ni znano, kje naj bi bila dežela Moríja, ki jo je Bog označil kot kraj daritve Izaka. Tradicija je iz “dežele” naredila “goro“ in jo izenačila s Sionom v Jeruzalemu.
3. Tretja točka pa je “skušnjava” vernega. S to točko svetopisemska zgodba preseže prvotni okvir v prvih dveh točkah. Abrahamu pomeni poslušnost Bogu več kakor pa lastni sin, ki je po vrhu še edini dedič. Tako postane Abraham prvi človek, ki daruje v duhu. Ljubezen do sina in vera v Boga sta dve temeljni okoliščini, ki določata njegovo dejanje samoodpovedi, to pa omogoči posredovanje Božje ljubezni. Ob tem pa ni mogoče prezreti podobnosti med Abrahamovo duhovno daritvijo in Kristusovo resnično krvavo daritvijo.
Je pa seveda istočasno tudi vprašanje, kako je z našimi “daritvami”. Nihče od nas ne zahteva krvavih daritev, pač pa nas življenje vsak dan sili, da se odpovemo temu ali onemu, kar nam je drago in pomembno. Če tako odpoved sprejmemo kot daritev Bogu, potem dobi svoj smisel in nadnaravno vrednost.
