Repa

44

Zgodbo je zapisal po ljudskem pripovedovanju Vinko Möderndorfer

Vdova je bila požela rž in vsejala repo; tako je imela v enem letu kar dva pridelka. Del teh pridelkov je prodala, izkupiček pa porabila z sinčkovo šolanje.

Nekoč je sin prišel iz šole domov v času, ko so pulili repo. Fantu ni bilo do dela in je samo postopal. Mati mu je postavilo zvečer na mizo krožnik močnika, skuhanega iz repe. Jed je bila res neslastna in je ni bilo lahko spraviti dol.

Mati je to opazila, pa je modrovala:

»Res, močnik ni bogvekaj, vendar pa repa ni puhla; moč zemlje je pač šla le v korenine. Pa saj tudi tebi ni šlo veliko učenosti v glavo.«

Pri zajtrku mi je postavila na mizo ostanek močnika prejšnjega dne, nato pa ga je napodila repo pulit. Na njivi, pri delu, se je šolani sinček zamislil in buljil tja v dan, repa pa se seveda tudi ni hotela puliti sama.

Tedaj mu je mati zalučala v hrbet tri repe, da je kakor snop telebnil na tla. Mati pa je še pripomnila:

»Iz tebe ne bo nikoli nič, saj ne najdem na vsej njihi tako puhle repe, kakor je puhla tvoja glava.«

Prihodnja leta pa se je fant poprijel učenja in postal končno po mnogih letih celo papež. Koval je svoj lastni denar in je dal napraviti take novce, da so imeli na eni strani vtisnjene tri repe, v spomin onih, ki mu jih je bila mati še pravi čas zalučala v hrbet.

Tako so nastali stari novci, ki se imenujejo reparji.

image_pdfimage_print