II. del
Pobožnosti
3 – Marijina s trnjem posuta življenja pot
C – Pastoralni napotki
IV. Besedilo pobožnosti
Dogodki
Štirinajsti dogodek
Kakor je angel oznanil Mariji, da bo spočela od Svetega Duha in jo nagovoril: »Veseli se, milosti polna, Gospod je s teboj« (Lk 1, 8), (tako sveti papež Janez Pavel II., Angelus 14. dec. 2003; prav tako papež Benedikt XVI., ki je s slovenskimi romarji molil “Razveseli se”. Naši liturgisti so pa že 10 let gluhi za ta povabila), tako se ji je, po trditvi nekega neznanega teologa 13. stoletja, tudi na veliki petek zvečer prikazal in ji naznanil veselo novico o vstajenju njenega Sina, ki je istočasno sprejemal dobrega razbojnika v raju (Lk 23, 43): »Raduj se, Kraljica nebeška, zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, je vstal, kakor je rekel«. In kakor verniki ob navadnih dnevih trikrat na dan molijo Angelovo češčenje v spomin na oznanilo o spočetju Božjega Sina, tako se v velikonočnem času trikrat na dan spominjajo angelovega naznanila Mariji o njegovem vstajenju. Vstali Jezus je pa prvi dan po judovski Pashi zgodaj zjutraj svoja prikazovanja osebno pričel z vljudnim obiskom svoje ljubljene Matere, kakor se tega od 15. stoletja dalje spominjajo razne frančiškanske skupnosti v 6. skrivnosti serafinskega rožnega venca. Tako je samo potrdil Marijino živo in neomajno vero v svoje vstajenje, kakršne ni imel niti učenec, ki ga je Jezus še posebno rad imel, ki ni veroval ženam, ki so trdile, da je Kristus vstal od mrtvih, vse dokler ni natanko pregledal praznega Jezusovega groba (prim. Lk 24,11; Jn 20,8). Zato o Mariji še posebno velja, kar je Jezus zatrdil Tomažu (Jn 20,29): »Ker si me videl, veruješ. Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali«.
Naša vera v vstalega Kristusa temelji na pričevanju drugih, pri kateri nam Marija lahko odlično pomaga. Ponavljajmo torej z verniki: »Veseli in raduj se, Devica Marija, ker je Gospod res vstal!«
Molimo. Vsemogočni Bog, ki si z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa razveselil človeštvo, naj po priprošnji njegove deviške matere Marije dosežemo veselje večnega življenja po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Petnajsti dogodek
Marija s prvo cerkveno skupnostjo, v kateri so tudi spreobrnjeni Jezusovi sorodniki, moli za prihod Svetega Duha
Iz knjige Apostolskih del 1,12-14: »Tedaj so se z gore, ki se imenuje Oljska … (apostoli) vrnili v Jeruzalem. Ko so prišli v mesto, so stopili v gornje prostore hiše, kjer so se zadrževali… vsi so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in njegovimi brati«. Evangelist Luka v svoji knjigi “Apostolska dela” našteva člane prvotne Cerkve, ki se je zbirala v dvorani zadnje večerje; to so bili apostoli, izbrani učenci (med katerimi je bil tudi mladenič, ki ga je umirajoči Jezus izročil v varstvo svoji materi, glej Jn 20, 2), žene, ki so skrbele za Jezusa in apostole med oznanjevanjem evangelija, Devica Marija, in njegovi sorodniki Nazarečani, o katerih evangelist Janez 7,5 izrecno pravi da prej »niso verovali vanj«, sedaj so pa prisotni v Jeruzalemu, kjer je potem Jakob postal prvi škof. Molili so za prihod Svetega Duha, da bi On čim prej napravil tako Jude kakor vse druge ljudi vseh narodnosti za Božje sinove in za dediče poveličanja. Na dan prihoda Svetega Duha (binkošti) se je tej prvotni Cerkvi pridružilo kar »tri tisoč ljudi«, »pobožnih mož iz vseh narodov pod nebom« (Apostolska dela 2,41.5).
Marija je pri Oznanjenju v moči Svetega Duha spočela Jezusa. Isti Sveti Duh jo bo sedaj drugič obsenčil, da mu znova podari življenje, tokrat v dušah ljudi, da ga v njih izoblikuje, hrani in daruje na duhovni način. Jezus namreč skrivnostno živi v duši vsakega posameznika in vseh vernikov. Kot vzor za ves zgodovinski potek Cerkve Marija v dvorani Zadnje večerje vključuje prošnje apostolov in prvih vernikov v svojo molitev in jo prinaša Jezusu. Zato brez dvoma tudi po svojem Vnebovzetju prinaša prošnje in potrebe svojih otrok k svojemu poveličanemu Sinu, ki neprenehoma izliva na zemljo svojega Duha in polnost njegovih milosti.
Marija, izprosi nam od svojega Sina nove binkošti za svet. Izprosi nam Božjega Duha, da prenovi obličje naše zemlje, ki je tako zelo prepojena s krvjo in solzami. Pokliči ga na svoje duhovnike in redovnike, da bodo v novem binkoštnem žaru ljubezni zopet postali luč in kvas zemlje. Obudi v svoji Cerkvi svete, z Božjim Duhom napolnjene apostole, ki nam bodo nakazali nova pota, kako za Kristusa zopet pridobiti razkristjanjene množice.
Zaključna molitev
Marija, ti me vedno spremljaš. Nisi mi samo odpustila, da sem tudi jaz s svojimi grehi križal tvojega ljubljenega Sina, ampak me bolj ljubiš kot je kdaj katera koli mati ljubila svojega otroka. Nenehno bdiš nad mano, me varuješ in zame posreduješ. Tebi se izročam, k Tebi se obračam s svojimi prošnjami. Naj se od tebe učim popolne vdanosti v Očetovo voljo, ponižnosti in ljubezni, trajne čuječnosti v molitvi in popolnega darovanja ter iskrenega odpuščanja vsem mojim bližnjim. Amen.
