Ali veste, kaj je za temi vrati? Muzej holokavsta v Sloveniji. Judovski muzej. Sinagoga. Razstava o družini Ane Frank. Vsakoletni festival Hiša strpnosti je v polnem teku. To onesnaženje se je danes zjutraj pojavilo na naših vratih. Niti v najhujši nočni mori si nismo predstavljali, da bomo v enem najbolj miroljubnih evropskih mest kdaj videli sveže narisano svastiko. Še posebej v takšnem kontekstu. Še posebej v kraju, kot je ta. “Da se to ne bo nikoli več ponovilo” – pravkar smo dobili zelo pomemben dokaz, da se to ponovno dogaja. To je napad na vse nas, ki živimo v blaginji svobodnega sveta. Naše čudovito mesto in država ne smeta nikoli več doživeti strašljive izkušnje, ki so jo pred 75 leti našim državljanom naredili nacisti. Nacisti in fašisti so umorili več kot 90 000 slovenskih državljanov, med njimi je bilo skoraj 600 Judov. Skupaj se moramo upreti sovraštvu in fanatizmu v naši lepi državi. To ni Bližnji vzhod – Izrael in Palestina. To je naša država. To je Slovenija.
Če želite izraziti svojo podporo in se borili proti nenadnemu porastu antisemitizma, se nam pridružite in se udeležite našega Festivala strpnosti.
Odpiramo vam naša vrata!
Robert Baruh Waltl, predsednik Liberalne Judovske skupnosti Slovenije, direktor Judovskega kulturnega centra in direktor festival Hiša strpnosti-Hiša drugih
Čeprav so mnogi po koncu druge svetovne vojne prisegali, da holokavsta ne smemo ponoviti »nikoli več«, se v Evropi in drugod po svetu znova krepi antisemitizem, žal tudi v Sloveniji.
Pred 2. svetovno vojno je v Evropi živelo 9,5 milijona Judov. Danes jih je le še 1,3 milijona, kar predstavlja 0,16 odstotka evropskega prebivalstva.
Porast antisemitskih incidentov po Evropi je po 7. oktobru (ko je Hamas napadel civiliste v Izraelu, kar je sprožilo odgovor izraelske strani) dosegel izjemno raven in spominja na nekatere najtemnejše čase v zgodovini. Evropski Judje danes spet živijo v strahu, je 5. novembra v uradni izjavi opozorila Evropska komisija.
Sovražnost do Judov v Sloveniji danes
Na vrata Judovskega kulturnega centra v Ljubljani na Križevniški ulici 3, kjer pravkar poteka Festival strpnosti, so vandali čez noč narisali Davidovo zvezdo in svastiko.
»To onesnaženje se je danes zjutraj pojavilo na naših vratih. Niti v najhujši nočni mori si nismo predstavljali, da bomo v enem najbolj miroljubnih evropskih mest kdaj videli sveže narisano svastiko. Še posebej v takšnem kontekstu. Še posebej v kraju, kot je ta. “Da se to ne bo nikoli več ponovilo” – pravkar smo dobili zelo pomemben dokaz, da se to ponovno dogaja. To je napad na vse nas, ki živimo v blaginji svobodnega sveta. Naše čudovito mesto in država ne smeta nikoli več doživeti strašljive izkušnje, ki so jo pred 75 leti našim državljanom naredili nacisti. Nacisti in fašisti so umorili več kot 90 tisoč slovenskih državljanov, med njimi je bilo skoraj 600 Judov. Skupaj se moramo upreti sovraštvu in fanatizmu v naši lepi državi. To ni Bližnji vzhod – Izrael in Palestina. To je naša država. To je Slovenija,« so zapisali v izjavi za javnost.
Pristransko poročanje slovenskih medijev
Tudi novinar Dejan Steinbuch opozarja na problematično poročanje o Judih v slovenskih medijih. »Gre za stalno zamenjevanje Izraela kot države, v kateri večinsko živijo Judje, s svetovno judovsko skupnostjo. Zaradi tega se zlasti v medijih pogosto pojavljajo deplasirane trditve o judovskem apartheidu, diskriminaciji ipd. nad Palestinci. Antiizraelski narativ je v slovenskih medijih precej močno prisoten, razširja ga denimo spletni portal nacionalke, kjer boste o Izraelu zelo težko našli pozitiven prispevek. Pravzaprav ga ni, ker je prevladal proarabski aktivizem,« je oster.
Steinbuch opozarja, da je pri nas od začetka nove vojne na Bližnjem vzhodu ponovno »prevladala mentaliteta neuvrščenih, pomešana z močnim antiamerikanizmom, na kar radikalna slovenska levica – pa tudi del skrajne desnice, ki obožuje Hitlerja, Putina in teorije zarote – zelo rada nasede. Zaradi tega mislim, da pri Slovencih antisemitizem niti ni aktualen in najbrž nikoli ne bo (ker za kaj takšnega niti ni neke zgodovinske podlage), je pa zagotovo moteče kategorično nasprotovanje vsemu, kar diši po Zahodu. V tem pogledu ne preseneča podatek, da smo bili Slovenci glede antiameriškega razpoloženja med vodilnimi na svetu. Če me spomin ne vara, so bolj protiameriško naravnani edinole – Palestinci.«
Nasprotovanje prvotni Božji izvolitvi judovskega ljudstva
P. Branko Cestnik pa pravi, da so korenine antisemitizma teološke narave. V daljšem zapisu je pisal o francoskem filozofu Andréju Frossardu in nemškem teologu Walterju Kasperju. Frossard je ugotovil, da Judje “motijo”, ker so priče živega Boga, pravi p. Cestnik. »Motijo lahko kristjane in muslimane, ker bodo do konca sveta obdržali zgodovinsko prvenstvo v srečanju z živim Bogom. In iz istega razloga lahko motijo tiste ideologije in režime, ki si domišljajo ustvariti družbo brez Boga. Antisemitizmov je lahko več, vsi pa imajo podobno globinsko logiko: nasprotovanje prvotni Božji izvolitvi, ki so je v zgodovini odrešenja bili deležni Judje. Po tej notranji logiki neškodljivega antisemitizma ni. Kdor na podzavestni ali zavestni ravni začne sovražiti Jude zaradi njihove izvolitve, jih bo prej ali slej začel fizično napadati in ubijati.«
Kardinal Kasper ugotavlja, da bi prej ali slej padlo tudi krščanstvo, če bi bili nacisti uspeli uničiti Jude, kot je zapisal p. Branko Cestnik. »Po tragediji druge svetovne vojne smo se kristjani in Judje začeli globlje zavedati naše medsebojne povezanosti. Cerkev je v desetletjih po vojni naredila zelo pomembne korake k odstranitvi antisemitizma iz svoje srede in k teološki redefiniciji odnosa med obema religijama.«
Kdor hoče uničiti Jude, bo hotel uničiti tudi kristjane
»Antisemitizem ni nikoli zgolj neka začasna politična drža, vezana na kritiko države Izrael, kot bi ga radi eni prikazali. Antisemitizem ima podzavestno in religiozno komponento, ki ji ne morejo uiti niti ateisti. Antisemitizem je čustvo s spiralasto strukturo, ki vodi v vedno večje zavračanje Judov kot takih, na koncu v nasilje nad Judi. Danes je antisemitizem za del muslimanskega in arabskega sveta pravcata zla duhovna hrana, nekakšna identiteta sovraštva. Kot vidimo, se ta antisemitizem z lahkoto širi v Evropo. Za kristjane ni nepomembno spoznanje, da tisti, ki hoče uničiti Jude, bo hotel v naslednjem koraku uničiti kristjane. Če uporabimo Kasperjevo prispodobo: najprej izsušiš korenino, nato z lahkoto opraviš z deblom,« opozarja p. Branko Cestnik.
Antisemitizem je vrsta rasizma: sovraštvo, predsodke, diskriminacijo in sovražnost do Judov kot etnične, verske ali kulturne skupine.
