32. nedelja med letom – 12. november 2023

KDOR IŠČE MODROST, JO TUDI NAJDE

136

Mdr  6,12-16

Iskanje modrosti je bila ena od značilnosti ljudi starega vzhoda. Hoteli so spoznati zadnje odnose med bogovi, ljudmi in svetom, da bi tako odkrili zakone, ki urejajo njihove medsebojne odnose. To iskanje modrosti je prešlo tudi na Izraelce bolj kot vsako drugo prizadevanje na duhovnem in verskem področju. Za razliko od drugih narodov pa jim je bilo tukaj v pomoč razodetje, tako da je iskanje modrosti sčasoma postalo iskanje Boga oziroma odkrivanje odnosov med Bogom in človekom ter zakonov, ki te odnose urejajo. Svetopisemska poosebljena Modrost se ne pusti samo odkriti tistim, ki jo iščejo, ampak jih gre celo naproti. Komaj se človek dvigne, da bi jo iskal, že stoji pred njegovimi vrati. Pisatelj to lepo razloži: če je Božja modrost navzoča v našem svetu, mora imeti Božje lastnosti. Sem pa spada tudi, da prehiti človeške raziskave in odkritja. Človeška modrost je torej v tem, da spoznamo, da je nekdo pred nami in nad nami. Človek bo deležen popolnega razumevanja, če bo tako opazoval stvari. S tem bo premagal lastno sebičnost in bo sposoben sprejeti darove, ki jih Bog zastonj daje. To je pa tudi problem človeka v današnjem času: opazuje in raziskuje stvari in jim hoče priti do dna, vendar odklanja priznanje Boga. Zato vse njegovo znanje ostane le znanost brez modrosti, ki postaja pogubna, namesto da bi koristila.

image_pdfimage_print