Prvi del: Tisoč kilometrov ob Nilu

Stovrate Tebe

2.

Na stenah, pilonih in obeliskih Amonovega templja so kralji ovekovečili svoja dela in svoje zmage. Lep kos egiptovske zgodovine je v teh napisih.

Izmed njih je najsloviiejši napis kralja Šešonka na južni zunanji steni drugega pilona. Poroča nam o zmagoslavnem pohodu Šešonkovem v Kanaan in nad Jeruzalem. Šest metrov je visok in deset metrov dolg. Na sredi vidiš boga Amona, v desnici drži bojni srp, z levico pa vleče na vrveh za seboj pet vrst ujetnikov. Njihovi obrazi kažejo izrazite semitske znake: krive nosove, izstopajoče čeljustne kosti, dolge semitske brade. Podobe ujetnikov so pravzaprav doprsni kipi, ki stojijo na podolgovatih ščitih. V teh so zapisana imena kanaanskih mest, ki jih je Šešonk na svojem pohodu zavzel. Vseh jih je krog 125. Napis je deloma pokvarjen.

Pod Amonom stoji boginja-varuhinja tebske pokrajine. Tudi ta vleče za seboj pet vrst ujetnikov. Pred Amonom kleči gruča semitskih Kanaancev s povzdignjenimi rokami. Vrh slike je napis v hieroglifih, z običajno gostobesednostjo popisuje Šešonkove zmage.

Šešonkov napis je v marsikakem oziru zanimiv in važen. Poročilo o njegovem vpadu v Kanaan in o obleganju Jeruzalema se nahaja namreč tudi v svetem pismu. V Drugi kroniški knjigi, v 12. poglavju beremo: »V petem letu kralja Roboáma pa je prišel nad Jeruzalem egiptovski kralj Šišák – ker so se izneverili Gospodu – s tisoč dvesto bojnimi vozovi in šestdeset tisoč konjeniki. Vojaštva, ki je prišlo z njim iz Egipta, je bilo brez števila: Libijci, Súkijci, Etiopci. Zavzel je utrjena mesta v Judu in prišel do Jeruzalema… Pobral je zaklade iz Gospodove hiše in zaklade iz kraljeve hiše: vse je odnesel. Pobral je tudi zlate ščite, ki jih je naredil Salomon.«

Poleg tega, da nam napis nudi trdno oporo za kronologijo starega zakona, nam tudi priča, da svetopisemski dogodki niso izmišljotine, temveč zgodovinska dejstva. Obe poročili, svetopisemsko in Šešonkovo, se ujemata, oziroma izpopolnjujeta. Število vojakov, bojni vozovi, libijske in etiopske pomožne čete, vse to se strinja s tem, kar od drugod vemo o sestavu egiptovske vojske. Tudi ime Šešonk je po priznanju egiptologov pravilno navedeno s Šišák, oziroma Šošek v hebrejščini.

Šešonkov vpad v Kanaan ni edini dogodek v svetem pismu, ki o njem govorijo tudi viri izven svetega pisma, le eden prvih je, ki jih je potrdila tudi svetna veda. Ni še mnogo desetletij tega, da so celo možje-znanstveniki odklanjali Sveto pismo, posebno Staro zavezo, češ, da nima nobene znanstvene, zgodovinske podlage. Pa po dolgem ovinku znanstvenih raziskovanj so prišli zadnja leta vsaj tisti, ki se z vedo resno bavijo, do spoznanja, da nam tudi Sveto pismo pripoveduje zgodovinske dogodke. Uspehi njihovega iskanja, njihova znanstvena dela, so hote ali nehote dragocen dokaz za resničnost in verodostojnost Svetega pisma. Da za mnoga svetopisemska poročila še ni najti dokazov izven Svetega pisma, to naj nas ne moti. Izkopavanja v Egiptu, v Palestini, v Babilonu, v Ninivah in drugod, kjer so se vršili svetopisemski dogodki, še niso končana. Ne mine leto, da ne bi kramp in motika starinoslovca spravila na dan spet kaj novega. In med temi novimi najdbami je vedno kaj, kar ima pomen tudi za Sveto pismo. Zato resni znanstveniki vse pogosteje jemljejo Sveto pismo, zlasti Staro zavezo, za izhodišče svojemu iskanju. Nasprotniki Svetega pisma naj si le zapomnijo: nevarno je odrekati svetopisemskim dogodkom resničnost in verodostojnost! Marsikdo je že osramočen umolknil, ker ga je kak na novo najden spomenik na laž postavil.

Šešonkov spomenik v Karnaku pa nam tudi osvetljuje pravilno razmerje med Svetim pismom in zgodovinskimi viri. Gori navedeno mesto iz Svetega pisma omenja le pohod Šešonkov, izpušča pa podrobnosti. Pač pa dostavlja svarilne besede, da je prišel faraon nad Jeruzalem, ker »so grešili«. »Vi ste zapustili mene, zato sem tudi jaz vas prepustil Šišákovi roki… Ker so se ponižali, jih ne bom pokončal; v kratkem jim bom naklonil rešitev. Moj srd se ne bo razlil čez Jeruzalem po Šišákovi roki, vendar mu bodo podložni, da bodo vedeli, kaj pomeni služiti meni in kaj služiti kraljestvom drugih dežel.«

Šešonkov napis pa nam navaja nad 125 mest, ki jih je kralj zavzel. Iz njih lahko razberemo celo zgodovino njegovega pohoda. Razlika je jasna. Sveto pismo ni zgodovina, ampak verska knjiga, podaja nam zgodovinske dogodke z verskega stališča. In edino s tega stališča je treba presojati in umevati zgodovinske dogodke, ki nam jih pripoveduje.